Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Aleša Hojsa je v maniri boja proti mlinom na veter pripravilo tri ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje nezakonitih prehodov meje. Konec preteklega tedna sta slovenska in italijanska policija obnovili mešane patrulje za skupen nadzor meje med državama in predvsem za preprečevanje nezakonitih migracij na tako imenovani balkanski migracijski poti. Pred tem sta sredi junija minister Hojs in generalni direktor policije Anton Olaj na Policijski postaji Brežice pozdravila vzpostavitev druge generacije Specializirane enote za nadzor državne meje, ki vključuje 23 policistov in 29 ostalih zaposlenih, in se je pridružila prvi generaciji specialnih varuhov meje v Ljubljani. Dva tedna kasneje je vlada na dopisni seji v pričakovanju povečanja varnostnih izzivov glede varovanja zunanje schengenske meje sprejela sklep o vpoklicu 2000 pomožnih policistov do konca leta.
Mešane patrulje
Po nekaj več kot letu dni od začetka epidemije COVID-19 pri nas slovenski in italijanski policisti ponovno patruljirajo na državni meji, natančneje na območjih med Trstom in Koprom ter Gorico in Novo Gorico. To ni zamisel trenutnega ministra za notranje zadeve, saj so mešane patrulje pričele z družnim nadzorom državne meje med Slovenijo in Italijo že julija 2019, ko je Ministrstvo za notranje zadeve vodil Boštjan Poklukar, član takrat največje vladne stranke Liste Marjana Šarca. Novost, ki sta jo s podpisom dogovora uvedla minister Aleš Hojs in italijanska notranja ministrica Luciana Lamorgese, je predvsem uporaba nove tehnologije – majhnih letalnikov z videokamerami, ki so javnosti bolj poznane pod angleškim imenom dron. V poročilu o ˝napredku pri varovanju državne meje, preprečevanju ilegalnih migracij in boju proti tihotapljenju ljudi v prvem polletju˝ policija načrtuje uporabo nekaterih drugih zračnih prevoznih sredstev, kot so baloni na topel zrak, omenja pa tudi možnost postavitve razglednih stolpov ob ˝začasnih˝ tehničnih ovirah na meji.
Razloge za ponovno vzpostavitev mešanih patrulj, ki so bile od začetka epidemije do sedaj, kot vse kaže nepotrebne ali nevarne za javno zdravje, minister Hojs išče v povečanem številu nezakonitih prehodov na območju Policijske uprave Koper. V prvi polovici leta so tam namreč obravnavali za četrtino več ilegalnih migrantov kot v enakem obdobju lanskega leta, letos 1562, lani 1242.
Specializirana enota za nadzor državne meje
Specializirana enota za nadzor državne meje je s sedežem v Ljubljani je pričela delovati leta 2002. Po podatkih policije enota opravlja naloge kot so ”neposredni nadzor državne meje na zunanji meji Evropske unije in izravnalni ukrepi na notranjih schengenskih mejah”. Gre za poostreni nadzor na zunanji državni meji, na obmejnem območju in v notranjosti države, še lahko zasledimo v uradnih policijskih podatkih. Preprečuje, odkriva in preiskuje čezmejno kriminaliteto, nezakonite migracije, tihotapstvo mamil, orožja, streliva, ukradena vozila ter uporabo neveljavnih in ukradenih listin. Opravlja tudi nadzore državne meje z optoelektronskimi sistemi ter preglede prevoznih sredstev z elektronskimi in fiberoptičnimi napravami. Uradni podatki, seveda, ne omenjajo nezakonitih dejavnosti Policije – nezakonitega vračanja prosilcev za azil nazaj preko meje s Hrvaško.
Pomožni policisti
V policiji trenutno poleg približno 5000 redno zaposlenih uniformiranih deluje še 535 pomožnih policistov, na lanski razpis, ki ga je policija objavila kmalu po nastopu vlade, se je prijavilo še 380 kandidatov, v izbirni postopek jih je bilo uvrščenih 295, a bodo zaradi epidemije nadaljnji izbirni postopki in usposabljanje stekli šele jeseni. Po hitrem pregledu številk napoved o vpoklicu dodatnih 2000 pomožnih policajev zveni pretirana – tudi če niste matematični genij. A brez skrbi, ne gre za 2000 novih oseb, ki bodo oblekle modro uniformo, temveč za 2000 delovnih dni opravljanja službe rezervnega policaja.
Uradna razloga za vpoklic sta dva in nista nič kaj preveč presenetljiva: pričakovane povečane migracije v obdobju do konca leta in šestmesečno predsedovanje EU, med katerim na policiji pričakujejo tudi morebitno večje število načrtovanih športnih prireditev v tem obdobju. Neuradno pa zlobni jeziki, med katere se uvršča tudi avtor tega besedila, ugotavljajo, da je za vpoklic rezervistov še en razlog – zmanjšanje stroškov dela. Kljub izmenskemu delu in izpostavljenosti policijskim rezervistom namreč ne pripadajo enaki dodatki kot njihovim kolegom policistom, čeprav z njimi patruljirajo na terenu. Rezervistovih pravic in dolžnosti namreč ne določa kolektivna pogodba za javni sektor. Poleg tega je vlada v letih 2019 in 2020 sprejela sklep, da se jih lahko zaradi povečane policijske dejavnosti na obmejnih območjih vpokliče tudi za več kot zakonsko omejenih 30 dni, pri čemer se morajo s povečanjem obsega dela strinjati.
Boj proti namišljenemu sovražniku
V luči prestrašenosti pred priseljenci ukrepi vlade in ministrstva za notranje zadeve niso nič radikalnega, a je za predvidevanje o povečanju varnostnih izzivov glede varovanja meje smiselno pričakovati empirične podatke, ki taka predvidevanja podkrepijo. Po uradni policijski statistiki je tako ˝od začetka leta do konca junija je v primerjavi z lani število nelegalnih prehodov državne meje upadlo. Lani so zajeli 5127 nelegalnih prebežnikov, letos v istem obdobju pa so zaznali 3343 nelegalnih prehodov državne meje. Število se je tako zmanjšalo za skoraj 35 odstotkov. Največ je bilo državljanov Afganistana. Močno se je zmanjšalo število državljanov Pakistana in Maroka.˝ Upadlo je tudi število prošenj za mednarodno zaščito. V omenjenem obdobju so namreč obravnavali 1290 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. V primerjavi z istim obdobjem lani je število upadlo za 27 odstotkov (1766). Poostren policijski nadzor na mejah s številnimi rezervisti, specializirano enoto in mešanimi patruljami torej ne služi zmanjševanju nezakonitih prehodov meje. Tega se zaveda tudi minister Aleš Hojs, ki rad opozori, da gre pri tovrstnih ukrepih tudi za signal, ki bo migrante odvrnil od nezakonitega dejanja. Gre torej predvsem za ustvarjanje občutka izrednih razmer na obmejnih območjih, ki koristi le strategiji nabiranja političnih glasov na račun najpomembnejše vrednote konservativnih populistov – fizične in ideološke, a nikakor socialne, varnosti.
