Kdo prodaja predragi cukrček?

Galerija Cukrarna  je zrasla na pogorišču nekdanje rafinerije sladkorja oziroma v dolga leta praznih prostorih tega industrijskega objekta iz prve polovice 19. stoletja. Poleg galerije je v sklopu poslopja tudi lokal, ki se oddaja najemniku skladno z izbiro na javnem razpisu. Potem, ko so aktualni najemniki odpovedali pogodbo, se je začelo iskati novega najemnika, ki bo skrbel za gostinsko ponudbo. 

Javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), kamor spada galerija Cukrarna, je septembra na svoji spletni strani objavil javni razpis. Bar Cukrarna se sicer oddaja za določen čas petih let. Razpis vključuje 24 pogojev oziroma »zahtev«, ki od bodočega najemnika zahtevajo, milo rečeno, veliko sposobnost prilagajanja. Izbranec bo sicer moral za najemnino plačati najmanj 4000 evrov na mesec, kar je najnižja izhodiščna cena, ki jo lahko ponudi MGML. Ob branju pogojev razpisa bo prijavitelj presenečen, saj se lokal oddaja delno opremljen, za dokončno opremljenost prostorov pa bo bojda poskrbel najemodajalec, torej Galerija Cukrarna.

Na začetku razpisa je jasno zapisano, kaj bo odločilno pri izbiri. Poleg najugodnejše najemnine, ki jo bo ponudil najemnik, je to vsebina programa. Na sledi takšnega uvoda je pomenljiv komentar ene od prejšnjih najemnic bara Nine Hudej, ki kot razlog za odpoved pogodbe navaja prav:  »nezmožnosti realizacije programskega in gostinskega koncepta, ki smo si ga v tem prostoru zamislili.« Hudej pravi, da jim javni zavod ni omogočal avtonomnega vodenja bara, kar je glavni razlog za odpoved najemne pogodbe. Tudi v novem razpisu je jasno, da Cukrarna nadaljuje z omejevanjem avtonomne uporabe prostora. Glasbeni program mora namreč slediti programskim in vsebinskim smernicam galerije, torej mora biti v skladu s »sodobnimi umetniškimi praksami, ki so vpete v mednarodne tokove umetnosti.« Karkoli že to pomeni v kontekstu glasbenega programa gostinskega obrata. Najemnik bo moral tudi soglašati, da ohrani ime bara, ki se trenutno imenuje Bar Cukrarna. 

Tudi pri poslovnem delu obratovanja lokala je v razpisu kar nekaj omejitev. Tako bo moral najemnik polovico čistega dobička od blagajniškega izkupička prepustiti najemodajalcu, kadar bo v galeriji potekala javna prireditev, ki jo organizira galerija Cukrarna. Čisti dobiček, ki ga bodo pozneje razpolovili, se bo izračunal »glede na promet bara v času ene ure pred pričetkom prireditve do najmanj ene ure po zaključku prireditve.« V kolikor bo šlo za zaključene prireditve in prireditve komercialnega značaja, dobiček pripada najemniku. Hudej je v pogovoru potrdila govorice, da je galerija Cukrarna zahtevala, da so se dogodki in prireditve, ki so jih organizirali, sporočili vodstvu mesec in pol vnaprej. Ob tem je dejala, da to ni ključen razlog za odpoved pogodbe. Aktualni razpis  »zapoveduje«, da se zaključene sprejeme in lastne prireditve lahko izvaja le »v izrednih primerih in le s pridobitvijo predhodnega pisnega soglasja najemodajalca.« Najemnik se bo moral z galerijo tudi usklajevati glede vsebinskega, prostorskega, zvočnega in svetlobnega načrta izvedbe prireditev, sicer pa kakršnekoli »razstavne dejavnosti in predstave, performansi ali katere koli druge scenske umetnosti ter ostali kulturni dogodki s področja delovanja zavoda,« če ne gre za dogovorjen oziroma koordiniran dogodek, »niso dovoljene.« 

Hudej opozarja, da so razpisni pogoji jasni in najemnik s podpisom pogodbe na njih pristane, a poudarja, da je bil odnos z javnim zavodom težaven onkraj napisanih pravil. Tudi v aktualnem razpisu je zapisano, da se bo moral najemnik pri svojem programu prilagajati vsebinskemu programu galerije. Redna koordinacija bo potekala mesečno, pri čemer mora biti program »načrtovan vsaj pol leta vnaprej in omogočati odstopanja, vendar morajo biti vsebine in termini potrjeni s strani Galerije Cukrarna.« Jasno je torej, da ima pri programu tako terminsko kot vsebinsko prednost program galerije. Med pogoji za najem bara Cukrarna tudi piše, da mora biti obratovalni čas  v »celoti podrejen potrebam in hišnemu redu Galerije Cukrarna.«

Nina Hudej pravi, da je za njih zgodba, kar se tiče najema bara Cukrarna, zaključena, ne želijo se ozirati nazaj in komentirati odnosa z najemodajalcem. Usmerjeni so na prihodnje družbeno delovanje, saj se pripravljajo na aktivno sodelovanje v referendumski kampanji o noveli zakona o RTV. Po nepotrjenih informacijah naj bi na aktualnem razpisu za najemnika bara Cukrarna izbrali prodajalno in kavarno Črno zrno, ki ponuja »avtentične okuse kolumbijskih kavnih zrn.« Ljubljančane in Ljubljančanke pa predvsem zanima, če bo bar Cukrarna ohranil vrtoglave cene in bodo morali za kavo odšteti tri evre, kar glede na dokaj visoko najemnino ne bi bilo presenetljivo.

Povejmo še, da se oseba, zadolžena za komunikacijo z mediji v Cukrarni, do zaključka redakcije ni odzvala na naša vprašanja. 

Simon Smole