Kdo je resnični glas ljudstva?
8. tiskani izvod - 1. April 2022
Inštitut 8. marec je v državni zbor vložil Zakon o škodljivih ukrepih vlade Janeza Janše, ki naj bi odpravil sporne določbe enajstih zakonskih besedil, ki jih je sprejela aktualna vlada. Na inštitutu želijo med drugim odpraviti omejitve vpliva naravovarstvenih organizacij v sodnih in upravnih postopkih, večji vpliv lokalne politike na sestavo svetov zavodov v izobraževanju, imenovanje vodilnih kadrov v policiji po posebnem izbirnem postopku in mimo sistema javnih uslužbencev. Prav tako želijo odpraviti pravno podlago, ki tlakuje prihod podjetju Uber, zaostritev možnosti študija za tuje študente, povečan vpliv odločanja ministra za kulturo na področju kulturnih programskih in projektnih razpisov ter posege v neodvisnost državnih tožilcev in tožilk. Med predlogi sprememb je tudi kazenski zakonik v delu, ki pri kaznivih dejanjih grožnje in prisile omogoča neenako obravnavo predstavnikov oblasti in navadnih ljudi.
Do nabora zakonov in ukrepov so v inštitutu prišli s pomočjo spletnega obrazca. Obiskovalci spletne strani so predlagali, kateri so tisti zakoni, ki po njihovem poglabljajo neenakost, napadajo človekove pravice in uničujejo civilno družbo. Na inštitutu so vzpostavili tudi spletno stran, kjer je objavljen celoten predlog zakona, razlogi zanj ter števec podpisov, ki so jih začeli zbirati v sredo. Da bo predlog zakona obravnavan v državnem zboru, morajo namreč pobudniki zbrati vsaj pet tisoč overjenih podpisov.
Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je na volilni konvenciji večkrat izpostavil prizadevanja civilne družbe, da se v Slovenijo vrnejo demokracija, svoboda medijev in vladavina prava. Poudaril je, da bo njegova stranka po oblikovanju novega državnega zbora najprej podprla predlog zakona, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec. Šele nato bodo po Golobovi napovedi prišla na vrsto koalicijska pogajanja in oblikovanje nove vlade. Brezpogojna podpora zakonu je pomenljiva, saj deluje kot nepremišljen propagandni manever. Sprejem takšnega »superzakona«, ki posega v kar enajst zakonskih besedil, bi bilo namreč bolj smiselno strokovno analizirati in pretehtati smiselnost tako obsežnih posegov v zakonodajo. Prihodnja vlada bo morala identificirati še ostale škodljive zakone in ukrepe, če se je zavezala zakonodajni čistki. Kaj torej storiti z Zakonom o dohodnini, ki so mu nasprotovali ali pa z zakonom o 780 milijonih evrov za nabavo orožja?
Predvolilno angažiranje leve civilne družbe, ne samo Inštituta 8. marec, ampak tudi združenja levih nevladnih organizacij pod imenom Glas ljudstva, je pomembno svarilo desnemu političnem bloku, ki mu manjka angažirana civilna družba. Vsaj takšna, ki je sposobna terenskega delovanja. Odbor 2014 in Koalicija Za otroke gre! sta bili zadnji takšni iniciativi, ki sta aktivno zbirali podpise za vložitev zakonskih predlogov.
V pobudi Glas ljudstva, ki pod svojim okriljem združuje več kot sto organizacij civilne družbe, so pripravili 138 zahtev za izboljšanje družbene, politične, ekonomske in okoljske situacije v državi. Med drugim zahtevajo dostojno delo in socialne pravice za vse, globalno pravičnost, dostopnost stanovanj, vladavino prava in človekove pravice, več demokracije in reformo političnega sistema, svobodo medijev in kulture, pravični podnebni prehod in zaščito narave, dostopno javno zdravstvo in zeleno infrastrukturo.
Civilna družba je v zadnjih dveh letih izjemno aktivna na ulicah, protestih, manifestacijah in odzivna na aktualne izzive in problematike. Delno lahko to pripišemo tudi obrambni reakciji, saj se prostor za sodelovanje civilnih organizacij krči. Resolucija o normativni dejavnosti, ki predvideva sodelovanje javnosti v zakonodajnem postopku se vsaj s strani vlade ne uresničuje. Od prvega dne mandata ministra za okolje se vrstijo napadi na okoljevarstvene organizacije, ki se jim postavlja strožje zahteve za ohranitev statusa v javnem interesu ter zaostruje pogoje za sodelovanje v upravnih in sodnih postopkih. Velike zasluge za aktivacijo civilne družbe gre seveda pripisati vladi, ki izvaja pogrom v kulturi, medijih in družbi. Še en ključen razlog za razmah civilne družbe pa je dejstvo, da velik del volilnega telesa ni politično zastopan.
Nadaljnji razcvet civilne družbe bo odvisen predvsem od sistemskih pogojev njenega delovanja. Če se civilnodružbene organizacije financirajo s strani države in/ali neposredno s strani kapitala, je namreč tudi civilna družba povezana s kapitalističnim načinom produkcije. Zato je smiselno, da se v veliki meri nevladne organizacije financirajo iz javnih virov in evropskih sredstev, da se ne bi spremenile v zastopnice kapitalskih interesov. A s tem ne odpravimo vseh nevarnosti, politične stranke lahko uradno ali neuradno ustanovijo inštitute, akademije in druge ustanove, ki nato kot del civilne družbe pravzaprav zastopajo v posameznih segmentih interese te politične stranke, kar je tudi pri nas uveljavljen način okupiranja javnega prostora. Ne preseneča, da se je večina levih strank takoj priključila iniciativam civilne družbe, saj imajo od tega dvojno korist, zaveznika v boju proti oblasti in vsaj malce moralnega kredita, ki ga v nasprotju s političnimi strankami civilna družba še ima pri državljankah in državljanih.
Zakon o škodljivih ukrepih želi odpraviti: - omejitev vpliva naravovarstvenih organizacij v sodnih in upravnih postopkih, - povečevanje vpliva lokalne politike na sestavo svetov zavodov v izobraževanju, - vpliv politike na imenovanje vodilnih kadrov v policiji, - pravno podlago za prihod platforme Uber, - zaostritev pogojev študija za tuje študente, - povečan vpliv odločanja ministra za kulturo, - posege v neodvisnost državnih tožilcev in - neenako obravnavo predstavnikov oblasti pri kaznivih dejanjih grožnje in prisile.
