Kaznovanje kritičnega mišljenja

Vlada se hvali z rekordnim proračunom za kulturo. Nevladne organizacije so že pred novim letom opozarjale, da »živi« kulturi povišanje sredstev ne bo pomagalo, saj so jih na njihovem področju znatno znižali. Prejšnji teden so rezultati programskega razpisa za štiriletno delovanje to potrdili. Iz financiranja so ponovno izpadle organizacije, ki spodbujajo kritično misel in tiste, ki so ministrstvo po zadnjem razpisu uspešno iztožile. Več proračunskih sredstev pa bo šlo v roke organizacijam, ki so blizu sedanji vladi ali jih vodijo politično nastavljeni kadri.

 

 

Programski razpisi so nastali kot socialni korektiv za organizacije, ki ustvarjajo kvalitetno produkcijo, a zaradi prezahtevnih vsebin ne morejo biti komercialno uspešne in zato potrebujejo pomoč. Koncert improviziranega jazza pač ne bo pritegnil toliko publike kot enostavna besedila Jana Plestenjaka. Tudi politično kritična gledališka predstava mladih ustvarjalcev, ki se šele želijo uveljaviti, ne bo pritegnila toliko publike kot stand up šank humor Vida Valiča. Da se ne zavlečemo v svet banalnosti, potrebujemo raznolikost in široko ponudbo vsebin.

Največja oškodovanca razpisa sta neodvisno gledališče Glej in zavod Maska. Oba slovita po kritičnosti svojih del do vsakokratne oblasti. Njuno delovanje bogatí kulturni prostor že več kot petdeset let, na razpisu pa sta sredstva prejemala od samega začetka. Čeprav bi ministrstvo lahko odtegnilo sredstva pod pretvezo odpiranja prostora za nove akterje, pri tem ne sme pozabiti na stare in bolj uveljavljene. Društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija opozarja, da ministrstvo pozablja na dolžnost ohranjanja in varovanja javnih kulturnih prostorov, ter dodaja: »Vprašajmo se, kdo bo nastopal in obiskoval največje javne zavode, če nevladne organizacije ne bodo skrbele za uveljavitev mladih slovenskih skladateljev in razvijale občinstev. Vprašajmo se, kdo bo polnil koncertne dvorane, če mladi glasbeni ustvarjalci ne bodo dobili priložnosti nastopati na vrhunskem koncertnem odru. Kako bodo svojo zamisel realizirali mladi umetniki, ki si ne morejo privoščiti dragih tehnologij in svojih zamisli nimajo priložnosti prevpraševati?«

Čeprav ravno na področjih glasbe in vizualnih umetnosti še lahko govorimo o povišanju sredstev, to ne velja za intermedijske in uprizoritvene umetnosti. Pri Asociaciji dodajajo: »Mnenja smo, da bi programski in tudi vsi ostali razpisi morali vselej slediti razvoju področja nevladne kulturne ustvarjalnosti, več indikatorjev namreč jasno kaže, da se področja močno razvijajo, ministrstvo pa razvoja z ustreznimi sredstvi ne podpira dosledno.«

Več kulturnih organizacij rezultate razpisa sicer pripisuje ministrovemu revanšizmu in ne strokovnosti, saj so organizacije, ki so iz razpisa izpadle, na tem vseeno dobile visoko število točk. Ne gre pa pozabiti tudi tega, da denimo Maska in Mesto žensk delujeta na naslovu Metelkova 6, ki ga želi ministrstvo na vse pretege izseliti in prostore podariti Prirodoslovnemu muzeju, ki je že pred časom omenil, da ti prostori zanj niso primerni. Direktorica Maske Alja Lobnik pojasnjuje: »To ne samo, da kaže na neodgovorno politiko, marveč na politiko, ki je konservativna v razumevanju tega, kaj vse je umetnost in preprosto poreže robove oziroma tisto, kar sili ven. Nefinanciranje je postalo mehanizem regulacije izrekanja in ustvarjanja.« Enak pristop so simpatizerji iste stranke ubrali pri televizijski oddaji Studio City, kjer delu ustvarjalcev oddaje – kolumnistom – nočejo več plačevati honorarjev.

Brez dodatnega financiranja so tako pod vprašajem delovanje organizacij, vzdrževanje njihovih prostorov in projekti, kot so denimo mednarodna platforma za profesionalizacijo neodvisne scene TRIGGER, program razvoja občinstva Abonma Transferzala, program prostora dialoga Nove pošte (v sklopu katere je Maska skupaj s Slovenskim mladinskim gledališčem lani na Borštnikovem srečanju prejela verjetno največ – sedem – nagrad v zgodovini festivala za eno predstavo), Mladi Rapetek, Ojačevalnica ipd.

Področje kulture je bilo med epidemijo že tako ali tako izjemno prizadeto, v protikoronskih paketih pa zanj niso poskrbeli v taki meri kot za področje gospodarstva. Odtegnitev financiranja doma pa organizacije oškoduje tudi na nivoju možnosti poseganja po mednarodnih razpisih, saj morajo za pridobitev le-teh najprej pridobiti del financiranja v domači državi.

Marsikoga žalosti dejstvo, da gre razdeljevanje sredstev ministrstva za kulturo vse bolj po načelih nepotizma in simpatij, ne pa strokovne ocene. Center Delak in z njim Dragan Živadinov, ki na tokratnem razpisu ni prejel programskih sredstev, je denimo ravno v tem času skrbel za otvoritveno slovesnost Evropske prestolnice kulture v Novem Sadu. O nerazumevanje kvalitete pa priča tudi dejstvo, da je Zdenka Badovinac, ki ji Vasko Simoniti kljub pozitivnem mnenju strokovnega sveta ni hotel podaljšati mandata direktorice Moderne galerije, zdaj postala direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu.

Namesto mednarodno priznanim kvalitetnim akterjem ministrstvo v tem času veča sredstva svojim prijateljem. Več denarja na razpisu za medije so lani dobila vladna trobila. Nekateri drugi, kot je večno kritični Radio Študent, ki je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za poročanje o covidu, je iz financiranja lani povsem izpadel. Po poročanju portala necenzurirano je leta 2020 iz financiranja izpadlo sto organizacij, ki so zaradi kvalitete dela prej dobivale denar, dvesto pa je bilo novih prejemnikov. Lani je bila petina prejemnikov denarja ministrstva za kulturo občin in županij, ki so samo za obnovo spomenikov dobile dodaten milijon.

Večina dodatnega denarja je končala pri tistih, ki od ministrstva že tako prejemajo največ in tistih, kjer je v času te vlade prišlo do menjave vodstva po njihovih željah. To so Javna agencija za knjigo, Zavod za varstvo kulturne dediščine, NUK, SNG Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana in Cankarjev dom. Med njimi pa so se znašle postavke kot je državno kritje socialnih prispevkov verskim uslužbencem, zaradi česar bodo ti po upokojitvi po novem dobili višjo pokojnino. Katoliška cerkev je od ministrstva samo lani prejela tri milijone evrov, kar je enkrat več od leta poprej. Dva milijona več je prejela Javna agencija za knjigo, ki jo po novem vodi Dimitrij Rupel, Muzej za arhitekturo in oblikovanje pa je z novim direktorjem dobil 1,2 milijona več kot pred tem. Dodaten denar je prišel še na Javni sklad za kulturne dejavnosti, ki ga je prevzel Damjan Damjanović, nekdanji kandidat SDS za župana Ljubljane in nekdanji direktor Nova24TV. Več kot 20.000 evrov pa je po podelitvi nagrade Janezu Janši prejela zveza gorniških klubov Skala. »Rekordno visoka sredstva« tako »prave« kulture niso še zares dosegla.

Financiranja niso dobili: zavod Maska, center Delak, zavod Emanat, Mesto žensk, društvo KAPA (Gala hala), Nomad Dance Academy Sloenia, Zavod MN produkcija, Gledališče Glej, LokalPatriot, Društvo Ljudmila, Carmina Slovenica in Laibach

Pia Nikolič

Back to top button