V zadnjih desetletjih smo bili priča pomembnim korakom naprej v smeri enakopravnosti spolov, vendar pa številne ženske po svetu še vedno živijo v senci diskriminacije, nasilja in omejenih možnosti za razvoj svojih potencialov. Ena od pobud, ki opozarja na ta problem, je globalna kampanja »Our Story Is One«, ki jo je sprožila bahájska mednarodna skupnost. Kampanja obeležuje štirideseto obletnico grozljivega dogodka, ko je bilo v Iranu usmrčenih deset žensk, ki se niso želele odreči svoji veri in prepričanju, da bi morali biti moški in ženske enakopravni.
Med usmrčenimi je bila najmlajša, Mona, stara komaj sedemnajst let. Umrla je pred očmi drugih žensk, ki so jih obesili sredi noči junija 1983. Ezzat Janami je pred svojo smrtjo prosila, naj najprej ubijejo njo, da ji ne bi bilo treba gledati, kako umira njena hčerka Roya. Prošnji niso ugodili. Devetindvajsetletna Zarin je prav tako umrla tam, njen brat in svakinja pa že več kot leto dni potujeta po svetu in ohranjata spomin nanjo in na njene sotrpinke. »Tem ženskam so štirikrat ponudili možnost, da se odpovejo svoji veri in si s tem rešijo življenje, vendar so vsakič odklonile. Če bi zanikale svoja prepričanja – zlasti o enakopravnosti žensk – bi zanikale same sebe,« pove Farzaneh Moghimi, svakinja ubite Zarin.
Afganistan: Strah za življenje
Zgodbe, kot je zgornja iz Irana, so del širšega globalnega trenda. V Afganistanu so ženske po talibanskem prevzemu oblasti pred tremi leti ponovno odrinili na rob družbe. »Vsakič, ko stopim na ulico, me je strah za svoje življenje. Ženske smo popolnoma izključene iz javnega življenja. Hočem biti otrok, hočem se voziti s kolesom, hočem hoditi na fakulteto, a od prevzema oblasti so univerze za ženske zaprte,« pripoveduje šestnajstletna Afganistanka. Njena leto mlajša sestra dodaja: »Dekleta moje starosti so prisiljena v poroke. Čeprav je nevarno o tem govoriti, želim, da svet ve za to nasilje. Molk ni sprejemljiv.«
Sistematična neenakost in nasilje
Na globalni ravni se ženske še vedno soočajo s sistematično neenakostjo. Pravno in ekonomsko so pogosto omejene, nimajo dostopa do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in so tarče nasilja na podlagi spola. V državah, kjer so patriarhalne vrednote močno zakoreninjene, ženske pogosto nimajo enakih pravic kot moški. Omejen je njihov dostop do lastništva zemljišč, dedovanja in odločanja o lastnem telesu. »V Iranu se je leta 2020 začelo gibanje ‘Ženska, Življenje, Svoboda’. Vse, kar ženske zahtevajo, je demokratična vlada in pravica do svobodne izbire,« pravi Nobelova nagrajenka za mir, iranska odvetnica Širin Ebadi.
Kljub temu je v zadnjih letih prišlo do napredka. Ženske danes zasedajo več vodilnih položajev v politiki, gospodarstvu in družbi kot kdajkoli prej, vendar pa je njihova pot do teh položajev pogosto težja. Visoki položaji so še vedno težko dosegljivi, kar kaže na vztrajnost ovir, ki jih morajo premagovati.
Položaj žensk v Sloveniji
V Sloveniji je položaj žensk v primerjavi z mnogimi drugimi državami relativno ugoden, vendar še vedno obstajajo pomembne omejitve. Ustava sicer zagotavlja enakopravnost spolov, vendar praksa kaže na neenakosti na trgu dela, v družini in politiki. »Ženske v Sloveniji smo v dobrem položaju glede pravic, vendar moramo vedeti, da to ni dano za vedno, za tak položaj se je treba boriti. Ženske smo dobre na vodilnih položajih, ker delamo s srcem. A ženske se premalo odločajo za politiko, to moramo spremeniti,« pravi Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem.
Raziskave kažejo, da slovenske ženske v povprečju zaslužijo manj kot moški, tudi če opravljajo enako delo. Pogosteje so zaposlene na manj plačanih delovnih mestih in se soočajo z ovirami pri napredovanju. Kljub temu vse več žensk prevzema vodilne vloge v tradicionalno moških poklicih, kar kaže na postopno spreminjanje družbenih norm. V politiki so ženske še vedno premalo zastopane, čeprav so bile na kandidacijskih listah uvedene spolne kvote. »Danes je v parlamentu 40 odstotkov žensk. A se je kaj spremenilo? To, da ne morejo vzeti tistega, kar smo si že izborile. A za nove dosežke še nismo dovolj močne. Vse naše bitke so maraton,« pravi Sonja Lokar iz Ženskega lobija Slovenije.
Na to, kje stojimo, dobro kaže tudi to, da je slovenska vlada ta teden na pogovor k predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslala le enega kandidata, čeprav je predsednica jasno pozvala, naj bosta kandidata iz vsake države po dva in različnih spolov.
PETRA ZNOJ
