Kam po zdravnika?

V prejšnjem mandatu vlade Janeza Janše smo večkrat slišali stroko in opozicijo, da se pripravlja tiha razgradnja javnega zdravstvenega sistema in njegova postopna privatizacija. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je že ob svojem nastopu obljubil, da bo na zdravstvu naredil stresni test. Julija je bil sprejet zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu. Ta uvaja tudi nagrajevanje določenih zaposlenih na primarni ravni zdravstva, tako bo lahko posamezni zaposleni v ambulanti prejel dodatek do 2000 evrov bruto, odvisno od količine opravljenega dodatnega dela.

 

Na prvi pogled se zdi, da bi takšne finančne stimulacije lahko rešile hud problem, ki ga ima 130.000 državljanov brez osebnega zdravnika. S tem je namreč močno kršena pravica do proste izbire osebnega zdravnika, opredeljena v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.  Če človek, ki plačuje prispevke, nima dostopa do družinskega zdravnika, na drugi strani pa zdravniki kontinuirano urejajo svoj status z obsegom dela in plačilom zanj ter grozijo z odhodi v tujino, nekaj ni prav. Tiste, ki so v zdravstveni stiski poriva na področje samoplačniških pregledov in zasebnih zavarovanj za družinskega zdravnika. Pa je pomanjkanje zdravnikov res tako kritično in je dela preveč?  V enem od prispevkov novinarja Boruta Mekine v Mladini ta ZZZS postavlja vprašanje, kako to, da so družinski zdravniki delo zmogli leta 2013, ko je bilo njihovih ekip 100 manj kot danes, ko jih je 956?

Državljani se najprej obrnemo na družinskega zdravnika, ta nas pozna, pozna tudi družinsko zdravstveno stanje, kar ni zanemarljivo, zlasti pri problemih duševnega zdravja in nekaterih kroničnih obolenjih. Gledano iz perspektive pacienta, je družinski zdravnik izjemno pomemben, saj zna oceniti, kakšno zdravstveno obravnavo pacient potrebuje. Če se zdravnik upokoji ali preneha službovati mora, izvajalec zdravstvenih storitev omogočiti izbiro zdravnika. Zdravnik mora novega pacienta sprejeti, če ta ne presega z zakonom določenega normativa števila pacientov. Če vas neupravičeno odkloni, se lahko zavarovana oseba pritoži, in sicer najprej na vodstvo javnega zdravstvenega zavoda, v kolikor spora v okviru zavoda ni moč rešiti, se zavarovana oseba lahko pritoži na pristojno območno enoto ZZZS. Poklicali smo na območno enoto Ljubljana, saj smo imeli izkušnjo iz prve roke, da več mesecev nismo prišli do novega osebnega zdravnika. Tam so nam rekli, da so podatki o seznamu prostih zdravnikov informativni, saj izkazujejo stanje na določen dan pri izvajalcu in se lahko v dnevu, dveh spremenijo. Ob tem so dejali, da mora zdravnik, če nas zavrne ustrezno, obrazložiti zavrnitev izbire.

Poglejmo, kako se izračuna predpisana obremenitev družinskega zdravnika. Glavni del obremenitve zdravstvenega tima, to pomeni zdravnika in medicinsko sestro, predstavlja glavarinski količnik. Čeprav oznaka „glavarinski“ nakazuje, da gre za obremenitev po glavi oziroma osebi, pa v ambulantah družinske medicine to ne drži. Tu je glavarinski količnik namreč odvisen od starosti zavarovane osebe. To pomeni, da ena opredeljena zavarovana oseba v sistemu nikoli ne pomeni „ene glave“, temveč več kot eno pri najmlajših in najstarejših bolnikih ali manj kot eno pri osebah med 7. in 49. letom starosti. Vrednost količnika na opredeljeno osebo namreč odraža predvidevanje o pogostosti in zahtevnosti določene obravnave. Zato je vrednost količnika za najstarejše in najmlajše bolnike večja od drugih, kar pomeni tudi, da je obremenitev družinskih zdravnikov največja pri najmlajših in najstarejših osebah. Glavarina v ambulanti družinske medicine tako ni nikoli enaka številu bolnikov, glavarinski količnik se izračuna tako, da se število opredeljenih zavarovanih oseb množi s količniki, ki so odvisni od starosti zavarovanih oseb. Predpisana obremenitev je 1895 glavarinskih količnikov, kar pomeni, da ima zdravnik okoli 1500 bolnikov. Slovensko povprečje je 2406 glavarinskih količnikov oziroma 1683 oseb na en tim splošne ambulante. Po ocenah ZZZS bi res dosledno upoštevanje predpisanega glavarinskega količnika pomenilo, da ni brez zdravstvene oskrbe na primarni ravni ostalo 325.000 oseb.

V letu 2022 se postopno ustanavljajo ambulante za boljšo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika v splošnih ambulantah in dispanzerjih za otroke in šolarje, v katerih si izbranega osebnega zdravnika lahko izberejo zavarovane osebe, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Na seznamu aktivnih zdravnikov v splošnih ambulantah lahko sami preverite glavarinski količnik in upate, da vas bo zdravnik sprejel, če vas zavrne, pa se lahko pritožite in se podate v birokratski labirint javnega zdravstva.

Simon Smole

Back to top button