Kam na Obali po zabavo
Na prehodu v novo tisočletje in letih po njem je mlado telo, željno zabave, druženja in spoznavanja v nočnih urah, lahko hitro našlo svoj prostor pod soncem (akhm, pod luninim sijem), ki je ustrezal glasbenemu okusu mladega prebivalca obale.
Preveč energije? Ni problema, zabava zagotovljena do prvih sončnih žarkov in še dlje. Se rad pozibavaš ob ritmih balkanskega turbofolka? Izberi lokacijo: Koper, Izola, Portorož. Ti je ljubše poskakovanje ob nažiganju kitar? Ni problema, izberi, kateri košček obale ti je ljubši. Bi raje šel na koncert znane rock skupine? Itak, počakaj na festival Rock in Izola in na stadionu boš lahko poskakoval ob ritmih skupine Deep Purple. Rock ni zate in bi raje elektroniko? Nič lažjega, ustavi se v Ambasadi Gavioli in uživaj v vrtenju plošč svetovno znanih didžejev. Preglasni ritmi niso zate in od nočnega življenja pričakuješ kaj več? Morda pogovor o kakšni knjigi, ustvarjalno delavnico, morda filmski večer? Tudi ta možnost obstaja, lahko greš v koprski MKC ali pa Shoto club v Izoli. Te nič od tega ne zanima in bi se rad s svojo družbo zabaval nekje izven klubov? Tudi to lahko, brez skrbi, nihče te ne bo motil.
Tako nekako je izgledala obalna ponudba za zabave željne na obali takrat, ko je tudi pisec teh vrstic še čutil nemir v nogah in željo po spoznavanju in druženju. Za nemir in potrebo po socializaciji mladine je bilo v tem obdobju na obali dobro poskrbljeno. Takrat je bil še prisoten tisti občutek, da si pomemben in da tako lokalna oblast kot ponudniki razumejo potrebe mladih in jim tudi sledijo. Da se zavedajo, da je zabava in z njo povezano druženje bistven del odraščanja. Bilo je obdobje, ko je vse kazalo na to, da se razumevanje potreb mladih krepi in da bo sonce, ki sije na mladinsko sceno, v prihodnje še močneje žarelo. Malokdo se je zavedal, da so ti sončni žarki zadnji in da to svetlo sonce ne napoveduje sončnega vremena, če se drznem podati v meteorološko terminologijo, ampak predstavljajo zgolj zatišje pred nevihto. Nevihto, ki je v kratkem obdobju praktično odplaknila vso raznolikost ponudbe, ki jo je takratna mladina imela.
Kaj kmalu se je ponudba za tiste v obdobju adolescence (pa tudi ostale, želja po zabavi človeka ne zapusti tako hitro, če sploh kdaj) drastično skrčila. Tako se je na koprskem koncu scena zreducirala na balkanski turbofolk, ki je naenkrat donel skoraj iz vsakega lokala, nočni klubi so drug za drugim zapirali svoja vrata, tisti ogromni koncerti na stadionih s svetovno znanimi skupinami so bili zgolj še topel spomin.
Lokalov, ki niso vrteli glasbe z balkanskim melosom je bilo kar naenkrat zgolj za vzorec, za tiste z afiniteto po rock glasbi oziroma koncertih je ostala izbira med nekaj manjšimi lokali, kjer so še vedno sicer ponujali kvalitetne koncerte, a je nastala problematika prostorske omejitve. Med nočni klubi in lokali na bolj mondenem koncu obale, v primeru, da je ta izraz sploh še smiseln za nekoč cvetoči Portorož, v ponudbi skoraj ni bilo več razlike (pa še ta ponudba je bila namenjena zgolj majhnemu delu mladih). Za piko na i se je s strani občinskih oblasti začel nekakšen napad na tako imenovano alternativno sceno, kjer je posluh oblasti za potrebe mladih zamenjal posluh za potrebe kapitala in je tako kljub angažmaju prostovoljcev, zaprl svoja vrata, takrat zatočišče za mnoge, Shoto klub. Zamenjal ga je manjši lokal, voden s strani hotelske verige, ki ni niti slaba kopija prejšnjega kluba (kljub takratnim obljubam) in zadovolji zgolj svojo klientelo in morda še kakšnega naključnega obiskovalca plaže.
Še edino prizorišče, ki je privabljalo obiskovalce tudi iz širšega območja, je ostala Ambasada Gavioli. No, imamo vsaj to, smo si takrat govorili. Pa smo se spet motili v vsej svoji naivnosti. Kmalu se je začela desetletna saga o zapiranju tega svetovno znanega shajališča ljubiteljev elektronske glasbe.
Tako je na obali za mlade ostala zgolj peščica prizorišč, ki je ponujala alternativo »balkanskim žurom« (pa ne, da je z njimi karkoli narobe). Takratna svetla izjema je bil Mladinski kulturni Center (MKC), katerega prostore je imelo v najemu Društvo prijateljev zmernega napredka, pod vodstvom zdaj že pokojnega Marka Breclja. Pa ne zgolj zaradi kvalitetnih glasbenih dogodkov, ampak celostne ponudbe za mlade – od predavanj in delavnic do zatočišča za brezdomce, vključevanja prostovoljcev in njihovih družbenokritičnih dejavnosti. Ampak glej ga zlomka, tudi MKC je padel v nemilost lokalnih oblasti in zamenjal ga je (kljub protestom tamkajšnjih prostovoljcev) Center mladih Koper (CMK), ki danes deluje pod okriljem Zavoda za šport in mladino Mestne občine Koper.
Ko ni alternative, bodi ti alternativa
Si mlad, željan zabave in druženja ter ustvarjanja in razvijanja potencialov? Se ti upira vsesplošna komercializacija in privatizacija javnega, občutiš očitno pomanjkanje vsebin za mlade? In kaj storiš? S somišljeniki ustanoviš svojo alternativo. Tako je kmalu za tem na svet privekala Ustvarjalna platforma Inde (UPI).
Nastanjeni v propadajočem kompleksu nekdanje tovarne INDE so jo predhodno zasedli in v njej počistili ter uredili prostore za svoje dejavnosti. Kot alternativna platforma so brez vsakršnega sistemskega financiranja v nekaj letih organizirali in izvedli vse od socialnih programov, športnih aktivnosti, okoljevarstvenih in delovno-sanacijskih akcij pa vse do kulturnih programov, ki so obsegali krepko več kot 450 koncertov, razstav, delavnic, filmskih večerov in ostalega. Pazi, več kot 450! In vse to prostovoljno in z osebnim angažmajem Indejancev, kot so se sami poimenovali člani kolektiva.
S tem mladi niso dokazali zgolj, da znajo sami reševati (neperspektiven) položaj, v katerem so se znašli. Dokazali so, da znajo in zmorejo ustvarjati vsebine, ki jih mladi potrebujejo in jim jih sedanji sistem ni zmožen ponuditi, nenazadnje so v manj kot dveh letih INDE spremenili v središče alternativnega kulturnega dogajanja na obali.
A na žalost je vsega lepega enkrat konec. Tako je bilo tudi z ustvarjalno platformo Inde. Po prodaji kompleksa zasebniku in trudu kolektiva UPI, da bi jim novi lastnik vendarle dodelil del prostorov za nadaljnje delovanje, jim na koncu ni uspelo doseči dogovora. Tako so se po nekaj letih delovanja morali Indejanci umakniti iz samostojno ustvarjenega avtonomnega območja.
Kar še posebej žalosti v primerih zatrtja alternativnih scen, platform in avtonomnih prostorov je spoznanje, da se oblast, bodisi občinska bodisi državna, ne zaveda pomena avtonomnih prostorov za mlade, ki kot taki nadomeščajo funkcije (od socialnih in kulturnih do športnih), ki bi jo morale izvajati občinske oziroma državne institucije. Še toliko bolj pa žalosti dejstvo, da prav oblast, katero alternativna dejavnost v organizaciji mladih bogati, poskuša tako delovanje onemogočati.
Dobro, sedaj vemo, kako je bilo včasih. Vemo, da smo imeli na neki točki raznoliko ponudbo, ki je kolikor toliko zadovoljevala potrebe mladih, vemo, da te ponudbe sedaj ni več, vemo, da je mladina sama poskušala zakriti vrzeli, ki jih uradne institucije ne zmorejo in vemo, da so bili s svojim delovanjem, pa naj se bere še tako nesmiselno, trn v peti občinski oblasti. Še vedno pa ne vemo, kam iti, če bi se radi dobro zabavali, poslušali kakšen koncert, če bi želeli plesati … Torej …
Kje se dogaja?
Kljub (morda) obetavnemu naslovu moram razočarati. Sploh po tem, ko je UPI izgubila svoje prostore in so se s tem prenehale njihove aktivnosti, ki so več kot odlično zapolnjevale vrzel v ponudbi in zadovoljile marsikatero mladostnikovo potrebo po zabavi, nam ostane bolj, no, malo.
Seveda obstajajo zavodi in društva s precej kvalitetno ponudbo, od delavnic, predavanj do festivalov (prav ta teden poteka festival Street Art), pa tudi kakšen koncert organizirajo, ampak še vedno ostaja odprto vprašanje, kam se grem lahko v petek oziroma soboto zvečer zabavat?
Lokalov za preživljanje prostega časa sicer ne manjka, a če bi radi kvalitetno preživeli tudi večer in poslušali glasbo v živo, lahko zavijete v Figa rock bar ali pa pokukate v Pub 33. V Izoli se splača obiskati Hangar bar, ki ima kar pestro in redno ponudbo koncertov v živo, na bolj mondenem koncu, v mestu rož, pa se s presenetljivo pestrim glasbeno-plesnim programom ponaša Alaya coctail bar.
Sicer je pa to to. Če ti niti našteti kraji ne ustrezajo, si kot mladostnik prepuščen samoorganizacij zabave. Morda je pa res čas za misliti alternativo.
