Kakšen zrak vdihavamo?
Poročilo o kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2021; 31. tiskana izdaja, dne 30. decembra 2022
Ljubljanska megla, ozon na Primorskem, dim iz trboveljskega dimnika … Če človek redno spremlja medije, dobi občutek, da živimo v visoko onesnaženem okolju. Na Agenciji za okolje so dokončali letno poročilo o kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2021. Glavna ugotovitev je, da so bile ravni vseh onesnaževanj v letu 2021 nižje od standardov kakovosti, ki jih predpisuje zakonodaja. Torej zrak pri nas ni kritično onesnažen. A pri vrednotenju kakovosti zraka moramo biti previdni, saj lokalni izpusti še vedno ostajajo na visoki ravni. Onesnažen zrak v Sloveniji letno povzroči 1700 prezgodnjih smrti. Kljub temu je kakovost življenja s te plati v Sloveniji dokaj dobra. Kakšna je kakovost zraka v vašem kraju, lahko preverite na spletni strani Agenciji RS za okolje, ki meritve izvaja na merilnih enotah po državi.
Letna mejna vrednost za delce PM10, ki je postavljena pri 35 gramih na kubični meter, v letu 2021 na nobenem merilnem mestu ni bila presežena, piše v poročilu. PM10 je oznaka za drobni delec s premerom 10 mikrometra ali manj. Zaradi svoje majhnosti lahko potuje globoko v dihalne poti, kar povečuje tveganje za bronhitis, astmo in pljučne bolezni. Dovoljena dnevna meja je 50 gramov na kubični meter. Mejne dnevne vrednosti delcev PM10 so bile presežene v kurilni sezoni (januar, februar, marec, oktober, november, december) in junija zaradi puščavskega prahu. Višje koncentracije trdnih delcev so predvsem posledica kurjenja trdnih goriv, kot sta premog in les, za potrebe ogrevanja gospodinjstev in uporaba fosilnih goriv v industrijski proizvodnji. Najbolj se je onesnaženost zraka s PM10 zmanjšala v Trbovljah, Zagorju in Mariboru. Tudi onesnaženost z najfinejšimi prašnimi delci PM2,5, ki jih merijo na petih merilnih mestih, lani nikjer ni presegla dovoljene ravni.
Izmerjene ravni ozona so bile v letu 2021 višje kot v letu 2020, zaradi popolnoma drugačnih vremenskih razmer v poletnem času. V ozračju sta dve plasti z večjo vsebnostjo ozona: stratosferski ozon, ki je okoli 20 kilometrov nad tlemi, ter troposferski ozon, ki je v plasti zraka pri tleh do višine največ nekaj kilometrov nad zemeljskim površjem. Stratosferska plast vpije večino ultravijoličnih žarkov v sončnem sevanju in s tem ščiti življenje na Zemlji. Previsoke ravni ozona v plasti zraka pri tleh negativno vplivajo na zdravje ljudi, škodujejo pa tudi rastlinam in živalim. Opozorilna vrednost ozona je bila v letu 2021 presežna le en dan avgusta v Kopru in naslednji dan v Novi Gorici. V teh dneh so temperature dosegle tudi do 36 stopinj, nad naše kraje pa je zaneslo zračno maso iz območja jadranskega bazena, ki je bila v tem času precej onesnažena z ozonom. V letu 2021 je bil sicer že v drugi polovici junija zabeležen prvi vročinski val. Dolgoročna ciljna vrednost za ozon je bila presežena na vseh merilnih mestih. V 2021 so na osmih merilnih mestih več kot 25-krat zabeležili preseganje te vrednosti, v letu 2020 pa le na enem. Najvišje ravni ozona so poleti na Obali in Primorskem, zlasti ob zmernih vetrovih z zahoda in jugozahoda.
Visoke ravni dušikovih oksidov so omejene predvsem na ozek pas ob prometnih cestah in ulicah. Z vidika zdravja ljudi je glede na podatke merilne mreže ARSO najslabše stanje na merilnih mestih Ljubljana center, Maribor center, Nova Gorica in Celje. Najvišjo letno raven pa so zaznali na prometno zelo obremenjenih merilnih mestih v središču Ljubljane in na Celovški – 33 oziroma 32 mikrogramov na kubični meter.
Izpusti iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar cestni promet ostaja eden največjih virov onesnaževanja zraka, saj prispeva kar 47 odstotkov k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Evropska komisija se ravno pogaja s proizvajalci avtomobilov glede uvedbe višjih okoljskih standardov pri proizvodnji. Slednji zatrjujejo, da bi bili v primeru strožjih standardov prisiljeni investirati v nove tehnologije motorjev in izpušnih sistemov, s čimer bi finančna sredstva preusmerili stran od električnih vozil. V resnici pa tehnologije, za katere niso potrebne nikakršne strojne spremembe motorjev in s katerimi bi bilo mogoče izpolniti strožje omejitve, s tem pa strupeno onesnaževanje zmanjšati za 50 odstotkov, že obstajajo. V organizaciji T&E opozarjajo, da je po presoji vplivov, ki jo je izvedla sama Evropska komisija, povprečni strošek za znatno zmanjšanje onesnaževanja znaša 304 evre.
Nedavno je tudi Evropska agencija za okolje na svoji spletni strani objavila rezultate onesnaženosti v Evropi in lestvico kakovosti zraka v posameznih evropskih mestih. Razporejena so na podlagi povprečnih ravni drobnih trdnih delcev v zadnjih dveh koledarskih letih. Na lestvici je najti tudi Ljubljano in Maribor, pri čemer se je slednji odrezal bolje od prestolnice. Uvrstil se je na 207. mesto, kakovost zraka pa je bila opredeljena kot »zmerna«. Ljubljana je pristala na 279. mestu s »slabo« kakovostjo zraka. Onesnaženost v mestih je v Sloveniji še zmeraj visoka, kar pomeni, da je večina prebivalk in prebivalcev države izpostavljenih visokemu zdravstvenemu tveganju, kljub dokaj dobrim rezultatom letnega poročila.
