Kakšen bo izolski proračun za leto 2023

Občinski svet Občine Izola je 24. februarja prejel v branje predlog proračuna za leto 2023. Končna odločitev glede proračuna bo znana na prihodnji redni seji občinskega sveta v četrtek, 23. marca. Gre za prvi proračun novoizvoljenega vodstva. 

Predlog proračuna so pripravile občinske strokovne službe v skladu z navodili novega vodstva. Župan Milan Bogatič je povedal, da je bil najpomembnejši cilj tega letnega proračuna njegovo uravnoteženje. Načrt proračuna za tekoče leto predvideva 28.739.393 evrov prihodkov in 29.460.391 evrov odhodkov. Največji vir prihodkov bodo davčni prihodki, ki po načrtu znašajo 14.270.070 evrov. Nedavčni prihodki, ki vključujejo udeležbo na dobičku in dohodke od premoženja, takse in pristojbine, denarne kazni ter prihodke od prodaje blaga in storitev, kot tudi druge nedavčne prihodke, bodo znašali 5.944.476 evrov. Občina načrtuje prodajo nepremičnin v višini 4.543.400 evrov. Dodali pa so, da se bo v primeru dotrajanega stanovanja, ki potrebuje celotno prenovo, o prodaji odločalo posebej . Transferni prihodki bodo znašali 3.603.622 evrov, pri tem občina pričakuje 1.764.485 evrov iz evropskih skladov za sofinanciranje investicij. Občina Izola bo iz proračuna Evropske unije prejela tudi sredstva iz strukturnih skladov, ki bodo znašala 377.525 evrov. Najmanj prihodkov je pričakovanih od donacij iz domačih virov, in sicer tristo evrov.

Odhodkov bo sicer več kot dohodkov, proračunski presežek letos znaša 720.998 evrov. Načrtovani tekoči odhodki bodo znašali 8.960.852 evrov. Pri tem bo največ denarja, 5.949.243 evrov, šlo k izdatkom in drugim storitvam, 2.132.791 evrov je namenjenih za plače in druge izdatke zaposlenim, 367.020 evrov za plačila domačih obresti, 432.798 evrov za prispevke delodajalcev za socialno varnost, 159 tisoč evrov pa bo rezervnih. Tekoči transferji, kot so subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom, transferji nepridobitnim organizacijam in drugi domači transferji, bodo znašali 10.591.527 evrov. Za investicijske odhodke je odštetih 9.210.720 evrov, za investicijske transferje pa 697.293 evrov. 

Na občini so poudarili, da je letošnji proračun obremenjen z investicijami iz prihodnjih let, kot je obnova ribiškega pristanišča Izola v vrednosti 3.613.690 evrov. Druge takšne investicije so opremljanje občinskega podrobnega prostorskega načrta v vasi Šared v vrednosti 1.025.127 evrov ter dozidava dela Zdravstvenega doma Izola v višini 726.532 evrov. Med investicijami so tudi celovita prenova južnega trakta Osnovne šole Vojke Šmuc v znesku 632.488 evrov, izgradnja vodovoda Baredi v vrednosti 383.537 evrov in vaškega doma na Šaredu v višini 378.543 evrov. Med investicijske odhodke so tako vključeni tudi projekti, ki so se začeli izvajati že lansko leto in katerih dokončanje je predvideno za letos. Skupna vrednost teh projektov znaša skoraj tri četrtine vseh sredstev, predvidenih za letošnje investicije, in sicer 7,2 milijona evrov.

V skladu s predlogom proračuna se lahko denar, ki ga občina pridobi s prodajo, najemnino ali nadomestilom za uporabo svojih nepremičnin, uporabi le za namene gradnje, nakupa ali vzdrževanja občinskega premoženja. Prihodkov naj ne bi bilo mogoče uporabiti za druge namene, ki niso povezani z nepremičninami občine. Prihodki od najemnin za poslovne in stanovanjske nepremičnine ter subvencije za najemnine naj bi se uporabljali za odplačilo obresti in glavnice posojil za stanovanjske in poslovne nepremičnine, subvencije za tržne in neprofitne najemnine, spodbujanje gradnje stanovanj ter vzdrževanje in upravljanje poslovnih nepremičnin. Kljub temu sklepu so prihodki od najemnin in uporabnin določenih stavb, ki pripadajo Krajevni skupnosti Livade, Zadružnem domu Korte, Zadružnem domu Cetore in Zadružnem domu Malija, določeni in se lahko uporabljajo samo za namene teh organizacij.

V tekočem letu ne bodo uporabljeni prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo in prihodki iz naslova letnega nadomestila za upravljanje državnih gozdov. 

Če bodo namenski prihodki prejeti v manjšem znesku, kot je načrtovan v proračunu, se za prevzem in plačilo obveznosti uporabijo le dejansko prejeta ali razpoložljiva sredstva. Vsa prejeta namenska sredstva, ki ne bodo porabljena v tekočem proračunskem letu, se bodo prenesla v naslednje leto in bodo evidentirana kot izdatki na računih za naloge ali projekte, za katere so bila namenjena. Po proračunu je župan pooblaščen, da se ob neenakomernem pritekanju prihodkov odloča o zadolževanju občine, občina pa se lahko zadolži za največ milijon evrov.

Sonja Knežević