Pandemija je ustavila večino javnega govora o trajnostnem razvoju in zelenih rešitvah. Pred volitvami pa je opaziti vse več »green washinga« oziroma barvanja strank v zeleno barvo, četudi se pod nj, v prvi vrsti, skriva interes gospodarstva, ki je ponavadi povsem nasproten okoljevarstvu. V izogib nekaterim zelenim prevaram, se je ekipa prostovoljce,v iz vrst znanosti, združila pod imenom Podnebnik, na portalu, na katerem bo mogoče spremljati podatke o podnebnih spremembah in njihovemu vplivu. Gre za isto ekipo, ki je pripravila že spletni Sledilnik, na katerem lahko najdete najzanesljivejše aktualne podatke o Koronavirusu. V enem prvih člankov na portalu, lahko že preberemo, na kakšne načine Slovenija ne dosega svojih ciljev na področju obnovljive energije.
Evropska unija si je zadala, do leta 2030, omejiti izpuste ogljikovega dioksida za 55 odstotkov, glede na leto 2005. Po podatkih združenja Čas za zemljo, je delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije v Sloveniji leta 2020 sicer dosegel ciljno vrednost 25 odstotkov, a šele s pomočjo statističnega prenosa obnovljive energije iz Češke. Po domače: Slovenija je kupila obnovljivo energijo iz Češke, ki je sama ni bila zmožna proizvesti. Bruto končna raba energije pa pomen seštevek rabe elektrike, prometa, ogrevanja in hlajenja.
Pri Podnebniku ugotavljajo, da so ti podatki še bolj zaskrbljujoči, ker »v zadnjih nekaj letih absolutna proizvodnja iz OVE ni narasla, saj ni bilo dovolj investicij v nove obnovljive vire energije.« Slovenija je velike kritike na tem področju doživela že med oddajanjem Načrta za okrevanje, letos poleti, saj je, tako kot sicer v obdobju te vlade, dala prednost pred vsem gospodarstvu, medtem ko so ostale države paket pomoči izkoristile za zeleni preboj. Že med letoma 2005 in 2020 pa je Slovenija dala h končni rabi energije, iz obnovljivih viro, najmanj med vsemi državami v Evropski Uniji. K boljšemu rezultatu v letu 2020 je nazadnje v resnici
najbolj pripomoglo zmanjšanje končne rabe energije zaradi občasnega zaprtja države; zaradi
epidemije, ki je merilo 5,5 TWh manj. Podatki za lansko leto še niso znani, a predvidevanja
kažejo, da je Slovenija lani dosegla še nižji delež rabe energije iz obnovljivih virov.
Cilje smo si v Nacionalnem in energetskem podnebnem načrtu (NEPN) zadali sami, čeprav jih je EU komentirala kot prenizko ambiciozne. Zato bo še težja njegova posodobitev, ki na področju cele EU predvideva dvig procentov rabe energije iz obnovljivih virov na 55 odstotkov. Slovenija bi torej morala sedanji cilj 27 odstotkov, do leta 2030, dvigniti na 35 odstotkov. Namesto z novim blokom jedrske elektrarne, ki je okoljske nevladne organizacije ne priznavajo kot trajnostno, bi se v Sloveniji lahko lotili pridobivanja energije s pomočjo sonca. Na Inštitutu Jožef Stefan so že pred leti ugotovili, da bi lahko že s postavljanjem sončnih celic, na 1700 kvadratnih metrov streh javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov, potencialno pridobili 27 teravatnih ur.
