Šnelkurs o NFT, ki vam utegne rešiti duševni mir in denarnico. Samopomoč za samozaposlene samoumetnike in njihove samoprijatelje.
Svojčas, ko so se nad nas spravili družbeni mediji, me je zabavala primerjava z muzikali. To so tisti stari filmi, v katerih junak med sprehodom s punco kar naenkrat prhne v petje (burst into singing). No, Facebook in podobni projekti so pripeljali družbo do tega, da je ljudem povsem normalno sredi najbolj intimnega pogovora s prijateljem prhniti v marketing. Zdaj, ko gledam kriptosvet, se zdi, da je normalizirano prhniti v finančno prevaro.
Najprej kripto
NFT-ji so zapeljevalno krilo kriptovalut. Zato začnimo z res hitrim in rahlo površnim kontekstualnim uvodom: Pred petnajstimi leti je zaenkrat še neidentificirani posameznik ali kolektiv z imenom Satoshi Nakamoto namaštal in postavil sistem Bitcoina, prve kriptovalute. Ravno v trenutku velikega zloma globalnega bančnega sistema 2008 je Bitcoin ponudil na videz elegantno rešitev za izogib boleznim klasičnega bančništva. Namesto zaupanja v centralne banke in njihove medsebojne protokole ter večstoletne izkušnje s hendlanjem ljudi in denarja je koncept kriptovalut ponudil laboratorijsko delujoč sistem globalnega nezaupanja, v katerem je vse delovanje bank preneseno v računalniške protokole.
Zadeva je sprva bila zanimiva marginalnim računalniškim entuziastom, ideološkim libertarcem in finančnim avanturistom, sčasoma pa je zaradi možnosti anonimnega poslovanja postala predvsem udobna za mednarodni kriminal. V dejanski, merljivi realnosti se je izkazalo, da je vsa logika delovanja Bitcoina in drugih kriptovalut najbolj podobna klasični piramidni shemi, ali njeni bolj sodobni različici multi-level marketingu. Sistem kriptovalut se po vseh indicih sodeč v celoti zanaša na to, da se za vsakim investitorjem mora pojaviti naslednji, ki je še bolj neumen in bo nasedel ter zatopil življenjske prihranke. Da bi torej shema delovala, mora nenehno rasti in vase vsrkavati nove in nove kohorte kockarjev, ki jih bo hipnotizirala zgodba o bodočih milijonih. Ker je to načelo, na katerem v našem ljubem kapitalizmu deluje tudi veliko legalnih družbenih podsistemov, so mediji novost veselo podprli in izdatno pomagali napihniti ta veseli balon hitrega bogatenja.
Kot implicirano – med ustvarjanjem globalnega sistema je prišlo do določenih odstopanj od ideala. Prav tako se je izkazalo, da se z večanjem števila uporabnikov zaradi nekaj nedorečenih in nedomišljenih malenkosti pojavljajo kolosalni »komunalni« problemi, s katerimi se v teh petnajstih letih zgodovine nihče ni uspešno spoprijel. Posledice so resna energijska potratnost (če koga zanima okolje), razširjeno nagnjenje k več vrstam prevar (če koga zanima zakon) in pospešena financializacija (če koga zanima družba).
Digitalna umetnost rodi NFT
Priznam, sem digitalni umetnik. Že petindvajset let bolj ali manj pridno delam fajle in najprej s svojo generacijo, zdaj pa z že več novimi, soustvarjam in konsolidiram globalni diskurz o razširjenem pojmu umetnosti, ki se je na moje veliko zadovoljstvo čisto fajn prijel. V zgodnjih letih odkrivanja in ustvarjanja tega novega umetniškega kontinenta, smo na njem živeli sami kreativci, ki nas je gnala želja po ustvarjanju in vzvišeno poslanstvo kreiranja smisla. Ali – če povzamem naš avantgardistični etos – umetniki smo prenašalci virusa svobode.
Po nekaj letih mirnega in naivnega delovanja sta bili spletna in kasnejša digitalna umetnost vsrkani v umetnostni sistem, kar je pomenilo dialog in niti najmanj romantičnih kompromisov s tako imenovanim drugim ešalonom – umetniško stroko, birokracijo in administracijo. Zelo kmalu potem, se je digitalna umetnost znašla na radarju komercialnih galerij in treba se je bilo naučiti tudi jezika in kulture trgovcev z umetnostjo. Tudi to smo nekateri nekako preživeli, ampak potem se je pojavil kripto.
Tako kot vsaka umetnost, ki sloni na neki medijski tehnologiji (na primer književnost, glasba, film, fotografija, takšne malenkosti), ima tudi digitalna umetnost medijske posebnosti in naša je v komplikacijah s kopiranjem. Za razliko od slikarstva ali fotografije, kjer vemo, kaj pomeni original in ga znamo ločiti od mehanske reprodukcije, pri digitalni umetnosti nimamo tako jasne, ponarodele in samoumevne logike. Umetnikom se je to zdelo v redu in tudi dobra centralna tema nekaj pomembnih del, a to je trgovce postavilo v neroden položaj. Da bi nekaj prodali, so morali zagotavljati avtentičnost. Vsa ta leta je veljalo, da ko prodaš digitalno umetnino, podpišeš pogodbo ali certifikat in novi lastnik s tem dokazuje ekskluzivno lastništvo nad tvojim spletnim mestom, ki ga sicer vsak lahko obišče ali celo kopira. Tako smo se zmenili, sistem je deloval, ampak ni bil optimalen.
Kako ločiti NFT?
Nato je leta 2014 naš dragi prijatelj Kevin McCoy – v veliki želji, da bi eksperimentiral z možnostmi certificiranja digitalnega originala – prišel na misel, da digitalno umetnino poveže z blockchainom oziroma tehnologijo, na kateri slonijo kriptovalute. Zadeva je bila dobro izpeljana in metoda je bila rojena. Zadeva je v nadaljevanju preskočila v svet iger in nastalo je nekaj zelo viralnih NFT-jev, vezanih na Ethereum, ki je programerjem dopuščal več kot Bitcoin. Ta kombinacija bazične tehnične izvedljivosti in tržne viralnosti ni mogla dolgo ostati neopažena in z malo pomoči je bil NFT pripravljen za mainstream.
NFT manija
Kljub velikim besedam o globalnem boju proti imperijem Facebooka, Googla in Appla, se je »decentralizirani« novi internet – ljubkovalno poimenovan »web3« – v svoji dejanski strukturi izkazal za enako centralizirano igro med nekaj dominantnimi, novimi akterji. To pa nikakor niso ljudje, ki jih žene želja po kreiranju in vzvišeno poslanstvo kreiranja smisla.
Uspešen preskok NFT eksperimenta v mainstream je rezultat združenih oportunizmov kripto scene in uveljavljenih avkcijskih hiš, ki so z neverjetno visokimi cenami validirale novi trg. Četudi je bilo dokaj kmalu objavljeno, da je bila velika večina prvih in zelo velikih prodaj pravzaprav zgolj zamaskirano notranje trgovanje, kjer so lastniki kriptoborz prelivali denar iz enega na drug svoj račun, to ni ustavilo kotaljenja snežne kepe. V ekstremno kratkem času svet je bil bogatejši za veliko spletnih platform za trgovanje z NFT-ji. Nadaljevalo se je kot v učbeniku: Po eni strani so bili mnogi kripto špekulanti, ki so sedeli na debelih denarnicah, motivirani, da dodatno oplodijo in pomnožijo svoj kriptokapital, po drugi pa je medijsko glorificiranje velikih zneskov primamilo navadne, ne-kripto špekulante, da svoj stvarni denar pretvorijo v kriptovalute in sami skočijo na vlak astronomskih donosov. To je dvigovalo vrednost kriptovalut, prvi in drugi val investitorjev sta profitirala. Eh.
Žal se je v to past ujel tudi svet digitalne umetnosti. Veliko umetnikov je naivno ponotranjilo emancipatorno NFT retoriko o končno osvojeni svobodi ustvarjanja in pristalo na plačevanje zasoljenih vstopnin v borze. Zelo mali procent del je bil prodan za dostojne zneske, večina pa sploh ni pokrila vhodnih stroškov. Potem je tu patologija samih del. Zgodnje NFT eksperimente so pognali kripto navdušenci, nekateri med njimi čisto spodobni geniji programiranja, ki pa so tipično zaprti v nek estetski univerzum znanstvenofantastičnih ilustracij. No, v želji ugajati okusu zbirateljev, so bile borze NFT umetnin že od samega začetka tragično zaznamovane z rotirajočimi logotipi kriptovalut, utripajočimi portreti Elona Muska (ta je res za v Haag) in fluorescentnimi podobami iz računalniških iger. Nič nimam proti takšni estetiki, celo nasprotno, ampak žal to ni niti približno ključen predstavnik digitalne umetnosti. Mediji in javnost pa so videli samo to.
In kaj bomo zdaj
V trenutku tipkanja tega besedila se NFT trg drastično krči in kriptovalute strmo padajo, ampak se je izrazito ne-fer naslajati nad agonijo milijonov ljudi, ki so jih v avanturo potegnili estradni zvezdniki in njihovi dilerji. Če imate prijatelja, ki je nasedel, bodite solidarni in pozorni, ter se zavedajte, da pri žrtvah prevar obstaja močan psihološki mehanizem, ki jim preprečuje, da priznajo lastno naivnost. Nekako tako kot pri Trumpovih volivcih.
NFT ima kot programerska rešitev problema certificiranja avtentičnosti digitalne umetnosti svojo prihodnost točno tam, kjer se pojavlja potreba, in to je interno delovanje trga umetnosti. Ta trg ni lep in njegov glavni učinek je, da reducira umetnost na dekoriranje bivališč premožnih ter na spekulativno prelivanje premoženja. Pa brez skrbi, kapitalizem bo preživel in še naprej bomo merili kvaliteto življenja z metri jaht.
Esejev in videoposnetkov o NFT je seveda ogromno. Kot startno točko priporočam Molly White in njen Web3 is Doing Great.
