Če ste se kdaj spraševali, kako so veliki književniki pred stotimi leti gledali na dela en drugega, se odgovori skrivajo v knjigi, ki je bila pred dobrim tednom na dražbi pri britanski avkcijski hiši Dominic Winter Auctioneers prodana za več kot 23 tisoč evrov. Gre za knjigo Really and Truly: A Book of Literary Confessions (Res in resnično: Knjiga literarnih izpovedi), v kateri pisateljica Virginia Woolf in nekateri njeni sodobniki ter sodobnice delijo razmišljanja o “največjih genijih” literarnega sveta ter “najslabših angleških romanopiscih”.
Med avtorji, ki so delili svoja mnenja in presojali sodobnike, sta Virginia Woolf (1882-1941) in Margaret Kennedy (1896-1967). Izbrane avtorice oz. avtorji so odgovarjal na 39 vprašanj, med njimi o tem, kdo je najboljši doslej živeči pisec proze in kdo je najslabši živeči angleški dramatik. V knjigi zbrani ročno zapisani odgovori so nastali med letoma 1923 in 1927. Knjigo je med urejanjem zapuščine pokojne babice odkril William Mackesy, vnuk pisateljice Margaret Kennedy. Po njegovem mnenju so “najverjetneje neizogibno” najbolj zabavni izrazi nenaklonjenosti. Za najbolj precenjena živeča angleška avtorja so sodelujoči denimo omenili D. H. Lawrenca in Jamesa Joyca.
Thomas Hardy kot najboljši in najslabši
Med vprašanji o delih svojih sodobnikov so se tako na primer znašla vprašanja kot so “največji živeči genij”, “najboljši/najslabši živeči ali mrtvi romanopisec/pesnik/dramatik/esejist”, pa tudi “najbolj precenjeni angleški živeči pisatelj” ter “pokojni pisatelj, katerih like najmanj marate”. Vsak od literarnih “anketirancev” je odgovoril na vprašanja, jih zapečatil ter knjigo podal naprej. Zanimivi so na primer odgovori na vprašanje o po njihovem mnenju najbolj referenčnih pisateljih, med katerimi so se znašli Shakespeare (kot zmagovalec), pa James Boswell, Thomas Hardy, Max Beerbohm, Plato, Jane Austen, Catullus, Cervantes, Dostoyevsky, Milton in Bernard Shaw. Nihče ni omenil Vergilija ali Johna Donna, samo enkrat pa so omenjeni Chaucer, Dickens, George Eliot in Henry James.
Za najbolj vsestranskega pisatelja je bil izbran Beerbohm, ki so ga njegovi literarni sodobniki občudovali v kar štirih kategorijah: najboljši prozaist, esejist, kritik in seveda humorist. Woolf je tako za najboljšega kot najslabšega živečega angleškega romanopisca označila Thomasa Hardyja.
Najmanj všečni liki izpod peresa Samuela Johnsona
Odgovori o tem, kdo komu ni všeč, so morda še najbolj zabavni v knjigi. ASM Hutchinson, uspešni romantični romanopisec, se je uvrstil na vrh lestvice najmanj priljubljenih. V kategoriji “pokojni pisatelj ali pesnik, katerih like najmanj marate” je zmagal Samuel Johnson, sledijo mu Oscar Wilde, George Meredith, Proust in Byron.
“Zanimivo je, kako se mnenja spremenijo, še posebej, kako malo so sedaj omenjeni tedaj najbolj znameniti avtorji,” je dodal Mackesy.
Po besedah Chrisa Alburyja iz Dominic Winter Auctioneers je knjiga “unikaten literarni dragulj”. Najbolj mu je všeč, koliko razkriva: “V manj kot sto besedah, zapisanih z zanjo značilnim vijoličnim črnilom, nam Virginia Woolf izda zelo veliko o svojih literarnih naklonjenostih in nenaklonjenostih.” Pisateljica je denimo za najboljšega živečega angleškega kritika literature izbrala T. S. Eliota.
Pred dražbo so pričakovali, da bodo knjigo prodali za največ 6700 evrov, cena, ki jo je knjiga na koncu dosegla, je presenetila vse.
