
Uvodne besede o rimskem imperiju, ki je okoli leta 50 pred našim štetjem zajemal skoraj vso Evropo razen majhne vasice v Bretaniji, poznajo ljubitelji stripov po vsem svetu. Pogumni galski vojščak se z debelim in prijaznim prijateljem, ter njegovim črno-belim kužkom nedoločljive pasme udejstvuje v dogodivščinah, ki gredo v slast tako starim kot mladim.
Aktualen in inteligenten humor prežet s popkulturnimi referencami, karikirana risba z ljubkimi živalicami in vedno nove pustolovščine so stripe o Asterixu privedle do položaja drugega najbolj prodajanega stripa na svetu. Prednjači le manga serija One Piece.
Asterix je luč sveta prvič ugledal 29. oktobra leta 1959 v reviji Pilote, ki sta jo zasnovala prav njegova avtorja – scenarist René Goscinny in ilustrator Albert Uderzo. Dve leti zatem je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak, ki je bil natisnjen v zgolj 6000 izvodih. Do danes so jih prodali že okoli 385 milijonov.
Šestdesetletnici izdaje prvega stripovskega albuma so se v Ljubljani poklonili z razstavo v neposredni bližini rotovža. O njej smo spregovorili z enim od organizatorjev, Vladom Grlico, vodjo založbe Graffit.
Razstava, ki bo v galeriji Kresija na ogled do 11. januarja, je prišla iz Francije. Ob kakšni priložnosti je bila postavljena v izvirni obliki?
Francozi postavijo razstavo ob vsakem novem Asterixovem stripovskem albumu, približno vsake dve leti. Mi bomo gostili mešanico dveh razstav, ki sta nastali pri založbi Éditions Albert René in sta že gostovali drugod po Evropi.
Iz česa bo sestavljena, bodo na ogled originalne ilustracije?
Originalnih ilustracij ne bo, že postavitev te razstave je bila pravi izziv. Na ogled bodo slike, ki prikazujejo likovni razvoj stripa od leta 1959 do danes. Prvi del razstave prikazuje, kako je nastajal prvi album – Asterix, galski junak – drugi del pa, kako je nastal strip Poglavarjeva hči. Videli bomo torej dela dveh risarjev, Alberta Uderza in njegovega naslednika Didierja Conrada. Gre za njune skice, študije razvoja likov in drugih elementov, ki bodo prikazali, kako nastaja ta stripovska serija. Potem bo tu še risarski studio v katerega boste lahko vstopili in si ogledali denimo zgodboris ene izmed strani ali primerjavo različnih konceptov za naslovnico stripa. Za mlajše smo pripravili še posnetek galske vasi. Kot že omenjeno, bo šlo za povezavo dveh albumov, od katerih bo Poglavarjeva hči izšla ravno ob razstavi, Asterix, galski junak je bil pa prvi album izmed vseh in ga že imamo v slovenskem prevodu.
Poglavarjeva hči je v Franciji sicer predzadnji strip, letos je izšel že 39. zaporedni strip Asterix in grifon. Verjetno je bil strip Asterix pri Piktih edini strip, ki je pri nas izšel na isti dan kot v Franciji. Zakaj na ostale prevode čakamo veliko dlje?
Takšna je odločitev matične založbe. Prosili smo jih že, če bi lahko nove stripe izdajali kaj hitreje, vendar se to ni izšlo, ker jim ni bilo do tega. Vendar smo strip Asterix in grifon že umestili na svoj seznam prihajajočih izdaj. Njihov način dela je pač tak, da sami vse nadzorujejo in preverjajo. Prevod ponavadi dobimo na voljo enkrat poleti, nato moramo v enem mesecu izvesti vse priprave, da so lahko izdaje pripravljene pred Slovenskim knjižnim sejmom. Pri založbi Graffit tako izdamo dva nova prevoda Asterixa na leto.
Je res, da prevajanje Asterixa ni najlažje opravilo?
Verjetno gre za enega najzahtevnejših prevajanj v stripovskem miljeju. Založba vsak prevod overi s pomočjo frankofonskih inštitutov po celem svetu. Prav vsak kvadratek posebej morajo odkljukati, da lahko izdaš strip. Zgodilo se nam je že, da smo neko šalo predobro prevedli, saj tisti vic ni obstajal v francoskem jeziku. Če smo želeli izdati strip, smo morali pač popraviti prevod v slabšo različico. Govori se, da naj bi vse prevode do svoje smrti avtoriziral celo Albert Uderzo sam.
Uderzo je umrl lani, kdo zdaj skrbi za to?
Večinoma kar založba ali njegova hči, na katero je prenesel del avtorskih pravic.
Nastajanje te stripovske serije ima torej lepo prihodnost. Kako pa bo z novimi stripovskimi albumi pri nas. Kateri bo drugi strip, ki bo izšel ob razstavi?
Poleg Poglavarjeve hčeri bo izšel še Obelix in družabniki, ki sta ga ustvarila Goscinny in Uderzo. V njem sta se avtorja že pol stoletja nazaj lotila kritike kapitalizma in potrošništva v njunem značilnem slogu. Povsem slučajno ta dva albuma veže nenavadna podobnost: Poglavarjeva hči je zadnji album, katerega izid je dočakal Uderzo, Obelix in družabniki pa
zadnji, katerega izid je dočakal Goscinny.
Spomladi naj bi dobili še več novih stripov o Asterixu …
V sklopu posebne izdaje bo izšlo 16 albumov z novimi barvami, dodatnimi 16 stranmi za besedilo, skice in drugo, kar bo obogatilo razumevanje nastajanje tega priljubljenega stripa.