Hip za strip: Naraščanje stripovske produkcije
Povpraševanje po stripih narašča po vsem svetu in Slovenija pri tem ni nobena izjema. V izdajanje stripovskih albumov se vključuje vse več založb, vsako leto izide več stripov. Projekcije kažejo, da bo trend v prihodnjih letih le še naraščal.
Pred petindvajsetimi leti so v Severni Ameriki za stripe zapravili med 300 in 320 milijonov dolarjev letno, do zgodnjih dvatisočih je ta številka narasla na 400 milijonov letno, v zadnjih letih pa se giblje preko milijarde dolarjev. Raziskovalci pri 360 Research Reports predvidevajo, da bo stripovska produkcija samo v ZDA do leta 2026 narasla na 4,69 milijarde dolarjev letno, kar je precejšnjo povišanje v primerjavi s 3,87 milijardami dolarjev, ki jih je industrija zaslužila v letu 2020. Letno naj bi številke prodaje rastle za 3,3 %.
Raste tudi število izdaj. V ZDA so založbe nekoč izdajale le po eno novo epizodo posamezne serije na mesec, vsaka od založb pa je izdajala le okoli par ducat stripovskih serij naenkrat. DC Comics je v zadnjih letih pohitrila frekvenco in začela izdajati po eno epizodo svojih serij na teden. V enem tednu smo tako samo iz njihovih tiskarn dobili 40 novih stripov, če v štetje vključimo tudi podzaložbo Vertigo, katere stripi so namenjeni le odraslim. Skupno z 80 epizodami, ki jih na teden izdajo pri Marvelu, lahko samo od dveh največjih ameriških založnikov v enem tednu naštejemo 120 izdaj, kar je za bralca že skoraj nemogoče spremljati sproti.
V letu 2021 se je prodaja stripov za odrasle na svetovni ravni skoraj podvojila, zrastla je za 171 % v primerjavi z letom prej. Skupno je bilo prodanih več kot 24 milijonov stripov. Nekateri porast popularnosti pripisujejo naraščajoči popularnosti animejev. Začetek lanskega leta je bila najbolj prodajana superherojska stripovska serija japonska My Hero Academia, ki je bila ena od največkrat predvajanih animejev tega leta na platformah za video na zahtevo.
Prodaja stripov je velik skok doživela že med začetkom pandemije, ko je v letu 2020 glede na leto prej prodaja skočila za kar 100 %. V letu 2021 je za 107 % poskočila prodaja stripov za odrasle, od katerih so prvo mesto zavzemale mange s skupno 17 milijoni enot. Dotlej je vodila fikcija za otroke, ki se je lani dvignila za le 24 %. Za 35 % se je zvišala prodaja horror stripov, kriminalnih stripov za 78 %, stripov z LGBTQ+ tematiko za 40 % in fantazijskih stripov za 43 %. Najbolj je padla prodaja stripov iz kategorije »sodobne ženske«, in sicer za 14 %, število prodanih antologij pa je padlo za 3 %.
Fikcija za mlade je lani doživela porast prodaje za 3,3 milijona enot, za kar se ima v veliki meri zahvaliti Pasjemu možu: Mothering Heights, ki je bil prodan v 1,2 milijona izvodih. Največji založniki na svetu pa še vedno ostajajo Marvel Comics (New York, ZDA), DC Comics, Inc. (Kalifornija, ZDA), Dark Horse Comics (Oregon, ZDA), Image Comics (Oregon, ZDA) in Akita Publishing Co., Ltd (Tokio, Japonska).
Stripe danes, za razliko od osemdesetih, ko so jih večinoma prodajali po trafikah, kupujemo predvsem v specializiranih striparnah. Pričakujejo lahko, da se bo letos zgodil upad prodaje, a tudi, da bodo striparne lahko obdržale redne kupce, ki so jih pritegnile med epidemijo. Leto 2022 za založnike sicer ne bo najlažje, saj se bodo morali ukvarjati z odpravljanjem problemov v dobavni verigi. Draži se papir, ki ga primanjkuje, tako kot materiala za pakiranje, ob večjem številu novih izdaj pa trenutno število tiskarn ne zadostuje več. Problemi se znajo zavleči tudi v prihodnje leto. Po McLeanu iz Publishers Weekly je pričakovati še, da se bodo s koncem epidemije znižale tudi številke spletne prodaje, med drugim zato, ker se bodo ljudje raje odločili za obisk trgovine, da bi se v luči boja proti podnebnim spremembam lahko znebili odvečne embalaže.
Svetovni trg stripov, ki je leta 2020 zabeležil 8,49 milijard dolarjev prodaje, naj bi do leta 2028 zabeležil 12,81 milijard dolarjev prodaje, letna rast pa naj bi se gibala okoli 4,8 %. Opaziti je tudi povečevanje iniciative za promocijo branja skozi stripe, veča se obisk na svetovnih stripovskih sejmih, k popularnosti stripov pa dodatno pripomorejo superjunaški filmi. Veča se tudi število digitalnih izdaj. V Italiji so leta 2020 izdali 609 digitalnih strip izdaj, kar je 63 % več kot leta 2019.
Največji trg zaenkrat ostaja Azija, čeprav naj bi tudi Nemčija, Francija, Italija in Španija skupno producirale že tri do štiri tisoč novih naslovov na leto. Agencija Aldus predvideva, da naj bi na pospeševanje prodaje stripov vplivala tudi vse nižja brezposelnost mladih. Do leta 2028 naj bi Bližnji Vzhod in Afrika predstavljala vse večji delež prodaje, saj je tam najhitreje rastoča urbana populacija, s katero se najhitreje viša raven izobraževanja in dviguje pismenost.
Vseeno opozorimo na ovire, ki lahko (predvsem nove) stripovske založnike čakajo že v domačih logih. Prepogosto se namreč založbe tiskanja stripa lotijo enako kot tiskanja knjige. Vendar bo že sama izbira črkovne vrste v stripu drugače učinkovala kot v knjigi. Slaba izvedba bo stripu le v škodo in naenkrat zvišanje števila v zadnjem letu izdanih stripov iz 71 na 80 ne bo več imelo prave teže. Za začetek naj bo vodilo vsaj to, da font ComicSans, kljub imenu, ponavadi ne sodi v stripe.
