
Na skrajnem jugozahodnem delu Loške doline ob vznožju snežniških gozdov in gore enakega imena poteka prav idiličen festival. Tudi letos je njegovo središče postal romantičen Grad Snežnik in gozdički okrog njega, kjer je bilo postavljenih 17 odrov, na njih pa se je zgostilo več kot 200 koncertov etna in druge glasbe kot tudi mnogih nastopov ostalih performativnih umetnosti. Za festivalom stoji manjša prostovoljna ekipa, med katerimi so tudi sami nastopajoči, umetniški vodja festivala pa je glasbenik, performer in lutkar Matija Solce. Lepo sodelovanje očitno poteka tudi z lokalno skupnostjo, saj je prvi dan prišel uradno pozdravit tudi župan občine Loška dolina.
Festival ne predvideva nastopov večjih imen, temveč je vsako leto vrhunec kar nastop Etno Histeria World Orchestra, sestavljen iz glasbenikov, ki tako ali tako prispejo v sklopu nastopanja z drugimi zasedbami. Vsako leto znova s starimi glasbeniki kot tudi z novimi silami ta spreminjajoči se mednarodni kolektiv vznikne deset dni pred festivalom, ko se glasbeniki zberejo na kup ter se v tem izjemno kratkem času brez not po posluhu naučijo več kot desetih ljudskih ali avtorskih skladb z vsega sveta. Po manjši turneji po okoliških logih orkester zadnji nastop tradicionalno sklene na samem festivalu. Tudi letos se je največje navdušenje in rajanje zgodilo prad pod gradom ob nastopu omenjene glasbene skupnosti, ki kljub vsakoletnemu kratkemu obstoju skupaj iskreno in igrivo zadiha.
Čeprav je imel festival precizen program, v sklopu katerega smo si udeleženci lahko izbirali, kaj bi nas zanimalo pogledati in poslušati, pa se lahko plani zelo hitro podrejo. Kljub začrtani poti obiska odrov smo obiskovalci z lahkoto skrenili z nje, saj nas je na sprehodu čez prizorišče zmamil kak drug zvok, luči ali pač potujoče lutke in drugi performerji, ki se več čas potikajo naokrog. V tej luči je skozi Plavajoči grad najlažje spontano pohajati in se prepuščati najdbam, ki pritegnejo našo pozornost, saj le tako lahko prisluhnemo največ performansom.
Ker festival za nastopajoče nima predvidenega visokega honorarja, saj bi bilo to ob tolikšnem številu nastopajočih praktično nemogoče, je uvedel sistem dodatnega nagrajevanja ustvarjalcev v obliki posebnih kovancev, s katerimi smo sproti obdarili tiste, ki so v nekem momentu ogleda naredili največji vtis. Ker je festival tako magično raznolik in nas lahko pritegnejo zelo različni performansi lahko upamo, da smo prav tako raznoliko in posledično enakovredno nagradili vse ustvarjalce.