Evtanazija – za ali proti?
V Slovenski demokratski stranki (SDS) so se, kot je že v navadi, oglasili ob temi, ki razdvaja ljudi in stroko. Jasno so namreč izrazili nasprotovanje kakršnikoli uzakonitvi evtanazije. Predstavniki društva Srebrna nit so pred dnevi v Državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za vložitev predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V SDS jih je posebej prizadelo, da je bila pobuda v Državni zbor vložena v času pred veliko nočjo, ko kristjani slavijo Kristusovo vstajenje in večno življenje. Uzakonitvi nasprotujejo s pričakovanim argumentom, da ta posega v svetost življenja, ki ga ščiti tudi slovenska ustava, v členu o nedotakljivosti človekovega življenja.
V društvu Srebrna nit trdijo, da so upoštevali predloge različnih zdravniških organizacij, zato tokratni predlog natančneje opredeljuje zdravstvene okoliščine, v katerih je mogoče zaprositi za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Predlog tudi izrecno odklanja takšno pomoč v primeru akutnih duševnih motenj, dodaja obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost tudi pri sklepnem dejanju pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Obenem predvideva overovitev pacientove prošnje in informirane odločitve pri notarju, prenaša izdajo recepta za smrtonosno učinkovino na državno komisijo za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, širi krog oseb, ki lahko nudijo pomoč po zakonu, na diplomirane medicinske sestre, in daje pacientom možnost, da se vnaprej odrečejo skrajšanju življenja, če si tega ne želijo.
Razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v Sloveniji bolj intenzivno poteka že od leta 2018. Takrat sta željo po takšni obliki pomoči javno izrazila Janko Pleterski in Alenka Čurin Janžekovič. Zdaj že pokojni akademik Janko Pleterski si je v sobi v domu starejših pri polni zavesti prerezal žile na zapestju, a ga je osebje rešilo in ga »obsodilo« na še nekaj mesecev počasnega umiranja s pešajočim vidom in sluhom. Pismo, ki ga je poslal Državnemu zboru in v katerem je zahteval pravico do smrti, je ostalo brez odziva. Zagovorniki so na tem primeru opozorili, da ima za mnoge avtonomija prednost pred življenjem brez nje. Preveč idealizirano si je predstavljati, da je ali da bo mogoče prav pri vseh boleznih z dobro nego odpraviti vse telesno in duševno trpljenje.
A evtanazija ni enoznačen poseg, saj zajema širok spekter načinov poseganja v življenje drugega. Na enem koncu je prostovoljna evtanazija na zahtevo posameznika, ki mu življenje iz različnih razlogov postane nevzdržno. Potem je tu evtanazija brez pristanka osebe, ki ji je namenjena, ker ga zaradi motnje zavesti, ali ker gre za majhnega otroka, ne more dati. V številnih državah je legalna evtanazija brez pristanka, ko se zdravniki po določenem napisanem ali nenapisanem protokolu odločijo za opustitev zdravil in postopkov, ki podpirajo delovanje življenjsko pomembnih organov.
Zdravniške organizacije pri nas uvedbi evtanazije, razen posameznikov, za zdaj nasprotujejo – takšno je stališče obeh največjih: Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice. V zavodu Hospic Ljubljana evtanazijo ali namerno usmrtitev bolnika na njegovo zahtevo odločno zavračajo. Iz izjav zdravnikov je razbrati predvsem strah pred možnostjo zlorabe evtanazije. Treba je torej pretehtati, ali je tveganje zlorabe takšne pravice do pomoči manjše od tveganja neznosnega in neustavljivega trpljenja in zlorab, ki lahko doletijo človeka brez te pravice. Zagotovo je lahko meja etičnega ravnanja krhka, saj se, tako zdravniki, vzdrževanje življenja ne prekine šele tik pred pričakovano smrtjo, temveč že mnogo prej ali pa se umiranje pospeši že z velikimi odmerki zdravil. Mnenje zdravnikov o evtanaziji nikakor ni enotno, vendar pa tisti, ki se izpostavijo kot podporniki, tvegajo mrke poglede kolegov, sploh v družbenem ozračju, prežetem z nezaupanjem do zdravnikov in senzacionalističnim medijskim poročanjem.
Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko glede uzakonitev evtanazije pravi, da gre za veliko spremembo v slovenski družbi na področju etike, prava in sociale, zato terja široko in strpno razpravo. Poudarjajo, da evtanazije pri nas nikakor ni mogoče uzakoniti brez spremembe ustave, saj je v nasprotju z njenim 17. členom o nedotakljivosti človeškega življenja. Dejanji evtanazije in zdravnikove asistence ob samomoru sta tudi v nasprotju z osnovnimi načeli zdravniškega poslanstva.
SDS nasprotuje evtanaziji na podlagi krščanske doktrine svetosti življenja, medtem ko mnogi bolniki, pa tudi zdravniki, na bolnika gledajo skozi prizmo njegovih individualnih interesov. Bo v družbi prevladalo liberalno pojmovanje, po katerem umirajoči sam izbere, na kakšen način bo razumel svoj interes glede življenja in njegove svetosti? Vprašanje je tudi, če z moralnega vidika med odtegnitvijo podpornega zdravljenja in aktivno evtanazijo ni pomembne razlike. V obeh je prisotna želja, da bi bolniku prihranili neznosno in nepotrebno trpljenje, končni učinek pa je enak, bolnik nazadnje umre. Bo vlada sledila Nizozemski in še nekaterim državam v Evropi, ki jih imamo za najbolj napredne? Predsednik vlade je na enemu od soočenj za parlamentarne volitve, na vprašanje, ali podpira uzakonitev evtanazije, odgovoril z ne.
