DEŽELA KREATIVNEGA GOSPODARSTVA

˝Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se ne ugotovi njegovo šibko socialno poreklo˝, se strinjajo vodilni na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru in Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Za kršitve pogodb o delovnem razmerju in plačevanje nedelovnih ur v Kliničnem centru ne more biti kriv nihče drug kot vratar, za upoštevanje napačne urne postavke pri projektih, ki jih izvaja Univerza v Mariboru, pa so, kakopak, krivi študenti. Ne splača se namreč preganjati posameznikov ali institucij, ki imajo močno finančno in pravno zaledje. Ne, smotrneje je kaznovati deležnike na dnu plačilne verige, ki se po vsej verjetnosti sploh ne bodo mogli upreti nepravici.

Inštitut za davčno optimizacijo, ki ni davčna utaja in kreativno gospodarstvo, na namišljeni univerzi Megafon predlaga dve strategiji kanaliziranja denarja od spodaj navzgor, strokovno trickle-up ekonomije:

Za prvo strategijo potrebujete fakulteto in dva projekta. Denimo Fakulteto za logistiko Univerze v Mariboru, ki ima svoje prostore v Celju in projekta ”Po kreativni poti do znanja” in ”Študentski inovativni projekti za družbeno korist”. Študentom, kot socialno najšibkejšim delavcem, ponudite dobro plačilo, za primer bomo vzeli 9 evrov bruto bruto plačila na uro. Pozorni bodite na pogodbo, kjer pogodbenim delavcem – študentom – nikakor ne smete razkriti, da gre za dvojni bruto. V skladu s prakso in zakonodajo podpišite pogodbo za 9 evrov bruto. Tako bo študent pričakoval večje plačilo, kot ste mu ga pripravljeni izplačati. Po izplačilu pogodbeno dogovorjenih honorarjev ostane le še zadnji korak: od študentov terjajte vračilo domnevno prevelikih zneskov in jim pojasnite, da ste se ušteli, predvsem pa, da so narobe razumeli pogodbo, kjer piše 9 evrov na uro. Vi ste nedolžno verjeli, da to pomeni strošek za plačo, saj delodajalci vedno plačajo bruto bruto, študenti pa prejmejo bruto, od katerega se naknadno odštejejo davščine in stroški zavarovanja. Seveda bo javnost verjela vam.

Po naših izračunih bi vam tako 46 študentov moralo skupno vrniti 18.317 evrov. Večina preplačanih delavcev bo zaradi svojih slabih finančnih in pravnih zmožnosti, pa tudi zaradi strahu pred oteženim nadaljevanjem študija, razliko med bruto in bruto bruto postavko plačala v najkrajšem roku. Tistih nekaj pogumnih, ki se bodo vračanju pogodbeno določenega izplačila uprli, se bo verjetno povezalo z mladinskim društvom po imenu Sindikat Mladi plus, ampak nič ne de. Vaša služba za odnose z javnostmi bo zagotovo znala dobro zasukati resnico. Nekajkrat se javno opravičite, uporniškim študentom pa pošljite opomin pred tožbo. Kot primer dobre prakse naslavljanja javnosti po prevari predlagamo naslednjo vzorčno izjavo:

”Pri izplačilih je prišlo do človeške napake, najprej napake strokovne sodelavke fakultete, ki pa so jo spregledali nadrejeni. Za napako se je fakulteta študentom večkrat javno opravičila. Za storjeno napako nam je resnično žal. Na žalost pa je treba poudariti, da bodo študentje preveč izplačane zneske morali vrniti, saj ni pravne podlage za izplačila, ki so jih prejeli. Če jih študentje ne bodo vrnili prostovoljno, je Univerza v Mariboru dolžna izterjati preplačane zneske. Če bi posamezni študenti lahko obdržali preplačane zneske, bi bili neenakopravno obravnavani tisti študenti, ki so prejeli plačilo v višini, ki jim je pripadalo. Univerza v Mariboru si še vedno prizadeva za sporazumno rešitev, saj ne želi sprožati sodnih postopkov, v kar bo prisiljena, če preplačani zneski ne bodo vrnjeni prostovoljno. Nihče namreč ne more obdržati tega, kar je prejel brez pravne podlage, zlasti če gre za javna sredstva˝.

Trditev v zadnji povedi izjave za javnost dekanje Fakultete za logistiko Maje Fošner je, seveda, laž, ki jo bomo orisali v drugi strategiji trickle-up ekonomije.

Za njeno izvajanje tokrat ne potrebujete zasedati vodstvenega položaja javne institucije, dovolj je že, da delate kot zdravnik na ortopedski kliniki UKC Ljubljana. Nadaljna pot do nezasluženega denarja je precej lahka. Ob prihodu na nedelo se enostavno registrirajte s službeno kartico, nato odidite na delovno mesto v katero izmed koncesioniranih zasebnih ambulant ali praktično kamorkoli drugam. Ko ocenite, da ste na Kliničnem centru dovolj dolgo ”nedelali”, se s kartico odjavite, delovne ure bodo vpisane in izplačane.

Za vse tiste zaposlene na Oddelku za ortopedijo UKC Ljubljana, ki se vam registracija s kartico ob prihodu na delo zdi potrata časa, ponujamo še en trik. Kartico lahko oddate vratarju, ki na Kliničnem centru opravlja delo za najeto zunanje podjetje, registracijo bo za vas opravil sam. ˝Kaj pa če vodstvo Kliničnega centra uvede notranji nadzor, po tem ko naše nečednosti razkrijejo mediji?˝, se boste vprašali. Vsaka skrb je odveč, nadzor bo sicer odkril nepravilnosti pri vas in še enajstih javnih uslužbencih, a denarja, ki ste ga prejeli kot plačilo za nedelo ne boste potrebovali vrniti. Kvečjemu boste prejeli opozorilo pred odpovedjo, mogoče bo zaradi vas izgubil službo varnostnik, ki vam je pomagal, kar pa je zagotovo v skladu z načeli trickle-up ekonomije.

“Ko živiš za jasen namen, takrat trdo delo ni le možnost, ampak nepotrebnost.” sklenejo malo šolo kreativnega gospodarstva vodstveni kadri UKC Ljubljana in Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru in peljejo svojo ljubo deželo naprej v neoliberalno prihodnost.