V preteklem letu je bilo v medijih precej razkritij o spolnem nadlegovanju na fakulteti, v določenih kulturniških krogih, pri uslužbencih cerkve, v zelo različnih okoljih torej. Da ne gre zgolj za osamljene primere potrjuje raziskava, ki ugotavlja, da je v Sloveniji spolno nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu doživelo že 25 odstotkov zaposlenih. Gre za velik delež naših sodržavljank in sodržavljanov, ki so doživeli takšno obliko nasilja.
Očitno je, da imamo kot družba resen problem, s katerim se moramo soočiti, zato lahko medijske afere preteklega leta pozdravimo vsaj zaradi njihovega prispevka k večji ozaveščenosti družbe. Da bi spolno nadlegovanje prepoznali in ga prijavili, je dobro najprej razumeti njegove pravne, sociološke in druge opredelitve. Nekomu, ki nikoli ni doživel česa takega, je težko razumeti, da se nadlegovanje lahko dogaja v okolju, kjer tega nikoli ne bi pričakovali, s strani ljudi, ki uživajo naše zaupanje ali pa velik ugled v družbi.
Preden predstavimo pravno definicijo spolnega nadlegovanja je smiselno predstaviti izkušnje žrtev. Na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo so opisani mnogi primeri iz preteklih let, ko so se na društvo obrnile študentke, ki so doživljale spolno nadlegovanje. Opisujejo različne primere, ko so jih profesorji spraševali po spolnih izkušnjah, jim razlagali o svojih spolnih fantazijah, strmeli v njihove prsi, komentirali njihovo telo, se jih neprimerno dotikali, predlagali opravljanje izpitov na kavi ali celo doma, ponujali masaže, pošiljali neprimerna sporočila. Nekateri so jih nagovarjali tudi k spolnim odnosom. Študentke so se spraševale, če je to, kar doživljajo, res neprimerno. Mislile so, da so morda preobčutljive in da ne bi smele toliko komplicirati, kar je značilno razmišljanje mnogih žrtev nadlegovanja. Prav vse so se počutile osramočeno in ponižano. Spolno nadlegovanje v odnosu med študentko in profesorjem je povezano z nadzorom in zlorabo moči, saj sta udeleženca v izrazito neenakem položaju. Spolno nadlegovanje namreč ni nujno povezano le s spolnim vedenjem, saj lahko vključuje tudi javno izrečene negativne komentarje, šale ali celo komplimente o posameznih družbenih skupinah. Spolno nadlegovanje in nasilje je najbolj grob, a nikakor edini izraz neenakih razmerij moči. Do spolnega nadlegovanja in nasilja prihaja na presečišču različnih neenakosti. Tarče so pogosteje pripadniki in pripadnice manjšin, ki so v različnih oblikah ekonomske odvisnosti. Prekarizacija delovnih pogojev in neenakost spolov tako predstavljata ključna dejavnika, ki ustvarjata manj varna delovna okolja.
Spolno nagledovanje
Nasplošnejša opredelitev spolnega nadlegovanja, ki je vzeta iz zakonske opredelitve, se glasi, da spolno nadlegovanje označuje različne ponavljajoče se oblike neželene verbalne in fizične pozornosti s spolno vsebino: namigovanje na spolnost, prepričevanje v spolne dejavnosti, zahteve za spolne usluge in vse ostale verbalne ali fizične oblike nadlegovanja s spolno vsebino. Spolno nadlegovanje in spolni napad sta medsebojno povezana izraza in nadlegovanje lahko vodi v napad. A med njima je potrebno narediti razliko, saj ju tudi zakonodaja obravnava ločeno.
Spolni napad je spolno vedenje ali spolni stik, ki se odvije brez privolitve žrtve in je v Kazenskem zakoniku opredeljen kot kaznivo dejanje. Spolno nadlegovanje pa ima več stopenj in je vedenje spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.
Slovenija ima poleg kazenske zakonodaje mednarodno primerljive predpise, ki tvorijo skupni okvir za obvladovanje spolnih in drugih odklonskih dejanj pred nastankom najhujših posledic in kaznivih dejanj. V tem okviru so razni predpisi, področne politike in kodeksi etičnega obnašanja, v katerih so tako ali drugače urejeni tudi postopki za zaščito dobrovernih prijaviteljev in žrtev, različne prepovedi približevanja ali komuniciranja z žrtvijo in tudi ukrepi obveznega psihiatričnega zdravljenja storilca v zdravstvenem zavodu.
Poleg splošnega in redko učinkovitega poziva, naj se spolno nadlegovanje ne tolerira, bi bilo smotrno več poudarka nameniti sankcioniranju primerov, ko gre za ustvarjanje atmosfere strahu, prisile in kulture molka izven formaliziranega delovnega okolja. Zaznavanje in sankcioniranje spolnega nadlegovanja je le prvi in nujni korak za zaščito vseh nas, drugi cilj mora biti ustvarjanje ozračja odprtosti v celotni družbi, da bodo žrtve lahko spregovorile, mi pa verjeli njihovim izpovedim in tako preprečili, da bi jih kot družba še enkrat napravili za žrtve.
