ČISTI RAČUNI – DOBRE KANALIZACIJE
Dela na kanalizacijskem kanalu C0, v okviru finančno največjega kohezijskega projekta na področju varovanja okolja z ljubkovalnim imenom ”Čisto zate” v skupni vrednosti 135,6 milijona evrov med Črnučami in Brodom v Ljubljani stojijo že več kot leto in pol. Ministrstvo za okolje in prostor je namreč zavrglo pritožbo Mestne občine Ljubljana na odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, krajše ARSO, o zavrnitvi zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja.
Pristojnosti posameznih institucij se zdijo zapletene, zato obnovimo zgodbo o kanalu C0 v preteklem letu. Mestna občina je decembra lani na ARSO vložila zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo povezovalnega kanal C0 na odseku Črnuče-Brod v dolžini 2128,95 metra. ARSO je zahtevo januarja letos kot nepristojni organ zavrgel, saj bo imel načrtovani kanal med Brodom in Črnučami armiranobetonske kinete, to je oklep okoli cevi, kar predpostavlja morebitne škodljive vplive na okolje. V takem primeru se postopek izdaje gradbenega dovoljenja in presoje vplivov na okolje po gradbenem zakonu iz leta 2018 združita v integralni postopek, o čemer odloča Ministrstvo za okolje in prostor. Mestna občina se je na sklep pritožila, a je ministrstvo za okolje maja letos pritožbo zavrnilo. Na ministrstvu opozarjajo, da Mestna občina še ni zaprosila za integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Kanal C0, ali projekt Čisto zate, če hočete, buri duhove v krogih ljubljanske opozicije in posledično na parlamentarni desnici že vsaj od leta 2019, ko so stekli prvi gradbeni postopki. Najprej se je zataknilo pri lastništvu zemljišč po katerih naj bi kanalizacijski kanal potekal, hkrati pa so okoljevarstveniki opozarjali na morebitne okoljske škode, saj trasa kanala teče skozi vodonosnik Kleče, od koder se napaja ljubljanski vodovod. Po zahtevi državnega zbora je Ministrstvo za okolje in prostor leta 2019 izvedlo notranjo revizijo postopkov, kjer so ugotovili nepravilnosti povezane s postopki za izgradnjo, saj je ARSO Mestni Občini Ljubljana izdal gradbeno dovoljenje za kanalizacijski kanal že pred izdelavo predhodnega postopka presoje vplivov na okolje.
Medtem se je župan mestne občine Zoran Janković poskušal ubraniti okoljevarstvenih očitkov s poljudnim argumentom, da bo ljubljanska voda po izgradnji kanala še čistejša, saj bo s priključitvijo gospodinjstev iz občine Medvode na javni vodovod v okviru projekta Čisto zate prenehalo delovati 1900 greznic. Na agenciji pa opozarjajo, da lahko nameravani poseg v primeru nastanka dogodkov, kot so netesnost cevovoda, ki bi lahko nastopil recimo zaradi dotrajanosti materiala po večletni uporabi, preloma ali pretrgane cevi zaradi potresa in podobno, povzročil onesnaženje vodonosnika in s tem posredno vplival na zdravje ljudi, ki se jih iz tamkajšnjega vodonosnika oskrbuje s pitno vodo.
Občina je sicer za projekt leta 2017 opravila študijo ocene potresne varnosti na trasi kanala zbiralnika C0, a te študije agenciji ni predložila. ARSO tako ni mogel preveriti, ali vključuje tudi ta poseg. Iz sklepa izhaja, da agencija ni mogla izključiti pomembnih vplivov na vire pitne vode in s tem na zdravje ljudi kot posledice večjih nesreč.
Kakorkoli, po vložitvi zahteve za integralno izdajo gradbenega dovoljenja, bo imelo škarje in platno za izgradnjo kanalizacijskega kanala v rokah Ministrstvo za okolje in prostor z Andrejem Vizjakom na čelu, ki se že hvali z zmagoslavnim perjem ob zaostanku del. V medijih blizu največje koalicijske Slovenske demokratske stranke ga že častijo kot zmagovalca nad slabo začrtano traso največjega okoljevarstvenega kohezijskega projekta v Sloveniji. Ob tem pa, seveda, pozabljajo, da je bila trasa kanalizacije začrtana že leta 1991, ko je direktorski stolček javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija zasedal Anton Kranjc ob pomoči takrat tehničnega direktorja in trenutnega notranjega ministra Aleša Hojsa.
