Škotski parlament napoveduje začetek postopka, s katerim bi javno oprostili vse žrtve čarovniških procesov, ki so bile usmrčene ali oškodovane med 16. in 18. stoletjem. Društvo Witches of Scotland se za sprejetje odloka bori že dve leti in verjame, da bo pripomogel tudi k večji enakopravnosti spolov danes.
Prvi večji lov na čarovnice se je na Škotskem začel po letu 1563, ko so uveljavili t. i. »čarovniški akt«, s katerim so lahko žrtve obtožili prakticiranja čarovništva ali posvetovanja z njimi. Za obe dejanji so bile lahko kaznovane s smrtjo. Leta 1649 so akt še razširili in dodali obtožbe bogokletstva, čaščenja lažnih bogov in pretepanje ter preklinjanje staršev. Eden od večjih krivcev za razmah »hudičevske panike« je bil kralj James VI., ki je začel prvega od petih večjih vsedržavnih lovov na čarovnice. Verjel je, da so čarovnice krive za nevihto, v katero se je na poti z Danske na morju ujela njegova soproga in zatrjeval, da proti njemu kujejo zaroto. Imel se je tudi za strokovnjaka na področju čarovništva in o njem izdal knjigo z naslovom Demonologija.
Gonja nad domnevnimi čarovnicami in čarovniki se je končala leta 1736, ko je v veljavo stopil nov akt. Od tedaj dalje so začeli tiste, ki so trdili, da imajo posebne moči, da znajo priklicati duhove, napovedovati prihodnost, izvajati uroke ali najti izgubljeno zlato kaznovati kot sleparje in goljufe. Kazen se je iz smrtne spremenila v zaporno, ponavadi je trajala leto dni ali pa je bila poplačana v obliki globe.
Domnevne čarovnice so obsojali različnih zločinov. Med njimi so spreminjanje telesne oblike v živalsko, plesanje in srečevanje s hudičem, preklinjanje dogodkov in ljudi in podobno. Mnogo jih je svoja dejanja po dolgem mučenju priznalo. Največkrat so jih mučili s pomanjkanjem spanja, katerega stranski učinek so halucinacije. Pogosto je bilo še prebadanje kože, s katerim so preverjali, ali gre res za človeško bitje, saj naj čarovnice ne bi krvavele. Pri tem so jih ponavadi slekli in pregledali čarovniške znake, ki naj bi jih imele po telesu. Večji del procesov, vključno z drobljenjem in puljenjem nohtov, se je odvijal v javnosti.
Med najbolj znanimi primeri obtožb je postopek proti Lilias Adie iz Torryburna, ki je bila obtožena, da je sosedu povzročila alkoholnega mačka, Isabel Young pa so zgolj izgnali iz njene službe na edinburškem gradu, ker naj bi jo mladi hlevar videl, kako se je spremenila v sovo in odletela.
