Božiček proti Dedku Mrazu
Decembrska praznovanja, od rimskih Saturnalij in kalend naprej, so imela svoje politično ozadje, a so slavila predvsem bistvo človeškega bivanja, življenje, smrt in ponovno rojevanje, ki jim ni lahko priti do dna in se jim ljudje od nekdaj skušajo približati skozi razne rituale in obrede. Kako je danes v Sloveniji z vsemi tremi junaki, decembrskimi obdarovanci?
Na Slovenskem smo, ko gre za decembrska praznovanja, poleg Miklavža in Božička, v Jugoslaviji spoznali tudi Dedka Mraza. Ta je po vzoru Deda Mraza po drugi svetovni vojni prišel iz Sovjetske zveze. Cerkveni praznik in Miklavževanje je socialistična Jugoslavija nadomestila s praznovanjem novoletne jelke in obiskom bradatega moža s kučmo. Razlog za uvedbo Dedka Mraza naj bi bil, da bi bili vsi otroci enako obdarjeni. Iz osnovnih šol se je obdarovanje razširilo še na predšolske otroke, starostnike, socialno ogrožene otroke in tiste padlih borcev. Pravljični mož v sivem plašču je postal vseprisoten v vrtcih, šolah, delovnih organizacijah, sindikatih.
Proti koncu dvajsetega stoletja in predvsem po osamosvojitvi, je Božiček počasi izpodrival Dedka Mraza. Kako je danes v šolah, ko gre za »spopad« med Božičkom in Dedkom Mrazom? Psihologinja na Osnovni šoli Vič Maruša Majhen pravi, da je otrokom predvsem všeč, ker so trikrat obdarjeni, trikrat so deležni posebne pozornosti. Na njihovi šoli se z otroci pogovarjajo tako o Božičku, kot Dedku Mrazu, res pa je, da je prvi popularen v svoji komercialni različici. Na šoli v decembrskem obdobju organizirajo delavnice z naslovom Božič in novo leto na slovenskem nekoč in danes, na katerih se učenci seznanijo z navadami in običaji za božič oziroma novo leto, ki so jih gojili nekoč in danes. Otroci prihajajo iz različnih okolij, tisti, ki so iz katoliških družin, niso v slabšem položaju. Majhen je prepričana, da sta, kar se tiče učencev, novo leto z Dedkom Mrazom in božič, sožitna praznika. A dejstvo je, da je ključna razlika med nekoč in danes tudi ta, da je bil v preteklosti božič bistveno bolj versko obarvan, danes pa ga praznujemo vsi, tudi učenci drugih ver, ki se šolajo pri njih.
Šolstvo je velikokrat deležno obtožbe, da se ni otreslo prejšnjih časov in reproducira praznike, ki se uveljavljajo na rovaš verujočih in njihovih vrednot. Pred leti se je v medijih pojavila mini afera, ko se je ena od mam pritožila, da bodo učenci peli znano pesem We Wish You a Merry Christmas v okrnjeni »jugoslovanski« različici. Peli so jo v slovenščini, mamo pa je zmotilo prirejeno besedilo, ki se glasi: »Želimo vam srečen praznik« namesto »Želimo vam srečen božič, v novem letu pa mir,« ki naj bi bil pravi prevod. Od učiteljice je dobila pojasnilo, da pri spremenjenem besedilu »nikakor ne gre za zanikanje božiča,« ampak, da otrokom z besedo praznik »širijo obzorja.« To je mamo ujezilo, bila je prepričana, da gre za poskus šole, da bi bila v tem očitno še aktualnem ideološkem sporu »nevtralna.«
Danes na Dedka Mraza letijo očitki, da gre za relikt prejšnjega režima. Nekateri so zato prepričani, da se skozi ta pravljični lik blati »nadsvetno« vrednost božiča. Kako je bil in je še božič zapostavljen, dokazujejo tudi s tem, da je ime tega praznika oziroma svetega večera po »pravopisnem dekretu« pisano z malo začetnico, tako kot bog.
Tudi sicer po Sloveniji božično zgodbo slišite samo še v cerkvah in po domovih, pravijo zaskrbljeni verniki in desni politiki. Tudi njih moti komercializacija svetega večera, ko v vseh »urbanih« središčih ponujajo vile in palčke namesto štalce in ovčk. Janez Janša je pred leti na Twitterju jezno komentiral potezo slovenskega predstavništva pri Evropskem parlamentu, ko je to v svojih prostorih gostilo Dedka Mraza: »Sramota. EP Slovenija si ne upa voščiti niti Božiča niti Dneva samostojnosti. Objavlja pa sliko sovjetske ikone.« Opaziti je, da Janez Janša božič zapiše z veliko začetnico.
V eni od raziskav je 46,8 odstotkov učencev odgovorilo, da povezujejo božične praznike predvsem z obdarovanjem, 28,9 odstotkov pa praznike povezuje z druženjem z družino in prijatelji, le 15,3 odstotkov v ospredje postavlja tradicijo in vero. Lahko danes v Sloveniji vitalno živijo vsi trije junaki, decembrski obdarovanci? Bodo vsi trije o(b)stali ali bo kateri od njih le še predmet zgodovinskega spomina, ali pa bomo morda dobili še četrtega? Glede na množični razvoj porabniške kulture je verjetno najbližja zadnja možnost. Kateri od obdarovancev obdarja koga, je v današnjem času postranskega pomena, vsaj v tem smo si vsi prebivalci lahko enotni.
