Bodo cene riža in pšenice v naslednjih mesecih občutno višje?
Svetovne cene riža so v zadnjih letih zaradi pandemije covid-19, vojne v Ukrajini in vremenskega pojava El Niño dosegle najvišje ravni v več desetletjih. Indijska vlada je 20. julija uvedla prepoved izvoza belega riža, z izjemo sorte basmati, kar bo cene verjetno še dvignilo. Odločitev o prepovedi je posledica prizadevanj vlade za zajezitev domače inflacije in hkrati previdnostni ukrep zaradi pričakovanega izpada pridelka v letošnjem letu. Že septembra lani je Indija uvedla 20-odstotno dajatev na izvoz riža, da bi zmanjšala tuje povpraševanje in obvladala inflacijo. Toda, ko so se države po vsem svetu spopadale z moteno proizvodnjo zaradi slabega vremena, je povpraševanje po indijskem rižu zelo naraslo.
Po zapoznelem začetku monsuna so močne padavine konec junija poškodovale neoluščene pridelke, zlasti v osrednji Indiji. Maloprodajne cene riža so se v zadnjem letu v Indiji zvišale za 11,5 odstotka, v zadnjem mesecu pa za 3 odstotke. Vlada verjetno ne bo odpravila prepovedi izvoza do konca letošnjega leta, ko se bodo inflacijski pritiski zmanjšali, na voljo pa bo svež pridelek in raven zalog dovoljšnja za prehransko varnost države. Kar se tiče preostalega sveta, pa bo odločitev indijske vlade znižala svetovne zaloge riža in verjetno povzročila precejšen dvig cen, saj je Indija največja svetovna izvoznica riža in predstavlja več kot 40 odstotkov svetovnega izvoza. Padec svetovnih zalog riža bodo najprej občutili v afriških državah, Turčiji, Siriji in Pakistanu.
Ob očitnih ekonomskih razlogih ne smemo spregledati vpliva podnebnih sprememb na odločitev indijske vlade, te vse bolj ogrožajo svetovno proizvodnjo hrane in prispevajo k inflaciji cen surovin.
Agroživilski proizvodi se proizvajajo in tržijo v velikem obsegu, vendar je njihova proizvodnja skoncentrirana na ključnih geografskih območjih. Skoraj za vse kmetijske regije na svetu obstaja vsaj ena ekstremna vremenska nevarnost, ki vpliva na tam pridelane pridelke. Vzemimo primer dobavne verige kave. Visoko toplotno tveganje v sezoni zorenja kavnih zrn je povzročilo nizek donos in slabšo kakovost kavnih zrn, kar povzroča nestanovitnost na trgih kave. To se je že zgodilo v večini območij pridelave kave v Braziliji. Ekstremne vremenske razmere v kritičnih obdobjih rastne sezone povzročajo daljnosežne motnje, podnebne spremembe pa povečujejo pogostost in resnost uničujočih vremenskih dogodkov. Najbolj so prizadete države z nizkimi dohodki in države v razvoju, saj hitre podnebne spremembe povzročajo kratkoročne motnje v žetvi in dolgoročne spremembe regionalnih rastnih razmer.
Ne gre zgolj za dramatično upadanje pridelka osnovnih poljščin, kot sta riž in pšenica, ampak za zmanjšanje njihove hranilne vrednosti zaradi neugodnih podnebnih pogojev. Kazalniki preskrbe s hrano v indijskih mestih kažejo mračno podobo. Glede na to, da je hrana največji posamični strošek obubožanih mestnih gospodinjstev, vsak ekstremni vremenski dogodek, ki povzroči selitev prebivalstva, izgubo sredstev za preživetje ali škodo kmetijskim proizvodnim sredstvom, neposredno vpliva na prehransko varnost številnih družin. Medtem ko inflacija, motnje v dobavni verigi hrane in vojna v Ukrajini pritiskajo na mehanizme, ki poganjajo svetovni prehranski sistem, skoraj 200 milijonov ljudi po vsem svetu, ki že tako nimajo prehranske varnosti, opaža, da se njihov položaj slabša. Visok skok cen riža v prihodnjih mesecih lahko povzroči prehransko krizo v najobčutljivejših delih našega planeta, zamaje pa lahko stabilnost prehranjevalne verige, ki sega vse do nas.
