Bo po 47 letih tenis v Portorožu ugasnil?

»Terme Čatež so se odločile zapret center in ga ne odpret,« je v telefonskem pogovoru povedal Damjan Dekleva, vodja Tenis centra Portorož, po vprašanju, kaj se dogaja s centrom. Zadnji dve leti je bil vodja teniškega centra, ki je s prvim novembrom lani zaprl svoja vrata, ker njegov lastnik, podjetje Terme Čatež, ni podaljšal najemne pogodbe. Na ta dan so se morale ustaviti tudi vse aktivnosti centra.

Teniški center zajema dvajset teniških igrišč, celoten kompleks pa je velik okoli 20.000 kvadratnih metrov. Ob centralnem igrišču je prostor za tribune ter organizacijski in pogostitveni aranžma. Igrišča so bila primerna tudi za izvajanje drugih športnih aktivnosti, kot sta košarka ali mali nogomet. V zimskih časih in ob nelagodnem vremenu so bila na voljo tudi pokrita igrišča pod balonom, ki so bila lahko uporabna tudi za izvedbo raznoraznih dogodkov. 1600 sedežev in dvesto stojišč pa ima teniška arena, kjer so gostili turnirje.

V Portorožu so gostili mednarodni turnir WTA (svetovna ženska teniška turneja), Davis Cup (največje mednarodno reprezentančno teniško tekmovanje za moške na svetu), ATP Challenger Tilia Slovenia Open (največji teniški turnir v Sloveniji), mednarodni teniški turnir gluhih ter druge turnirje na lokalni in državni ravni.

Tukaj so se poleg slovenskih teniških zvezdnikov in zvezdnic zvrstila mnoga znana imena v svetu tenisa, kot na primer legendarna Martina Navratilova, ki je nekdanja svetovna prvakinja v tenisu, Venus Williams, sestra najboljše teniške igralke na svetu, Serene Williams, Dinara Safina, Emma Raducan, Jelena Janković, Ana Čakvetadze, Boris Becker, Goran Ivanišević in drugi. Nenazadnje pa je Tenis center Portorož izvajal tudi teniško šolo, pod katero so sodili tenis šola za otroke, tekmovalni tenis, tečaj za odrasle in poletni tenis kamp. Skratka, gre za največji teniški center v Sloveniji, ki je bil zelo aktiven. A kakšna usoda ga čaka?

Predkupno pravico za nakup teniškega centra s strani občine je lani poleti na seji potrdil piranski občinski svet. Kakor je pisal časnik Delo, prejšnji piranski župan Đenio Zadković nakupu ni bil naklonjen. Če bi občina kupila center, bi se namreč morala odreči izgradnji vrtca z garažno hišo v Luciji, stanovanjem za mlade družine na Seči ali dograditvi kanalizacijskega omrežja. 

»Voda nam teče v grlo. Imam sedem do deset dni časa, da zadržim rezervacije teniških klubov in rešim teniško sezono 2023,« je dejal Dekleva v pogovoru, ki smo ga za Megafon opravili 16. januarja in poudaril, naj se po informacije raje obrnemo na občino in Terme Čatež. Od piranske občine odgovorov o tem, kaj se bo zgodilo s centrom in kakšni so načrti v zvezi s tem, žal nismo prejeli. Prav tako odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli s strani Term Čatež.

»Če se to ne bo zgodilo, bo center zaprt in teniška sezona je zaključena. Ne bo ne WTA-ja ne avstrijskih ali nemških grup. Skratka, po 47 letih bo tenis v Portorožu ugasnil – to je dejstvo,« je dodal Dekleva. Prav tako je izpostavil, da bomo te skupine težko dobili nazaj, saj je meseca marca, aprila in maja Portorož poln Avstrijcev. Dekleva je izdal še, da je v prvem delu sezone, ki traja od 15. marca do 15. maja, rezerviranih med 6.000 in 8.000 nočitev ter ocenjuje, da bi to pomenilo okrog tri milijone evrov primanjkljaja v občini Piran. Rezervacije lahko zadrži najkasneje do 28. januarja.

Torej lahko predvidevamo, da bo občina turistično zato na slabšem. Na to opozarja tudi Mladen Jovičić, ki je bil redni igralec tenisa v portoroškem centru: »Nočitve v Portorožu so imele na račun obiskovalcev teniških igrišč v Portorožu tudi po dva milijona evrov prihodkov. Če dobiš tujce, je to turistično dobra stvar, saj morajo plačati hotele, koristijo marino za svoj čoln in podobno«. 

Na področju teniških kapacitet se nasploh dogaja pogrom, pravi Jovičić. »V zadnjih letih jih na Primorskem naglo izgubljamo. Sam sem sicer iz Kopra in v originalu ne gravitiram k Portorožu. Ampak igrišč mi je škoda. Zaradi tega bo vse večji pritisk na igriščih, ki so ostala.« 

Jovičić meni, da je to morda podlaga za privatizacijo. »Cene bodo šle gor in zadeva bo postala nedostopna. Govorim tudi s tega pogleda, da tenis ni to, kar sem nekoč mislil, da je – šport za višje družbene razrede. Danes lahko vsak, ki ima par evrov, igra tenis. Pa veliko penzionistov igra tenis. Zabavno je videti te starejše, ko se družijo tam in športajo. Mladi različnih družbenih slojev se tudi udeležujejo treningov tenisa. Tako da to ni zares šport višjih družb slojev. Niso to športne elite.« 

Tenis v občini Piran igra med 150 in 200 posameznikov. Na voljo so še igrišča v drugih obalnih mestih, a bi bila »selitev« toliko teniških igralcev prevelika obremenitev za ostala igrišča. Kakšna prihodnost torej čaka tenis na Obali? Se poslavljamo?