HeadlineAktualnoSlovenijaLokalnoKulturaPišemo

Bo MOL rušil Metelkovo?

Mestna občina Ljubljana je razgrnila nov občinski prostorski načrt, ki v prvem koraku predvideva zmanjšanje prostora AKC Metelkova mesta zaradi gradnje prizidka hostla Celica in izgradnjo parkirne hiše. Uporabniki Metelkove manjšanju površine povsem nasprotujejo, MOL pa ima z Metelkovo še druge načrte. Do širšega dialoga zaenkrat ni prišlo.

 

 

Območje AKC Metelkova mesta bi MOL po novem občinskem načrtu najprej razdelila na dve prostorski enoti. Trenutno enota zajema celotno področje Metelkove, zemljišče na katerem stoji hostel Celica ter parkirišče na prostoru nekdanje avtošole. Območje je po veljavnem prostorskem načrtu namenjeno »predvsem alternativni kulturi in subkulturam«. Uporabniki Metelkove razlagajo, da »predlagana sprememba pomeni, da bi enoti odvzeli področje metelkovskega igrišča in zemljišče, na katerem stoji hostel Celica. Tam bi zgradili prizidek hostla in parkirno hišo,« kar bi postala nova prostorska enota.

Spremembe so se domislili na občini, saj je v dokumentaciji vlagatelj evidentiran kot »interna ugotovitev MOL.« V obrazložitvi predloga pa funkcionarji razkrivajo, da imajo z Metelkovo še druge načrte, saj je »dolgoročno območje Metelkove še vedno predvideno za celovito prenovo v smislu zgoščevanja kot temeljnega merila in usmeritev za urbanistično urejanje prostora MOL.« Ali to pomeni, da AKC Metelkova mesto čaka enaka usoda kot pozimi porušeno AT Rog vam razkrijemo, ko se mestna občina odzove na naša vprašanja glede obravnavane tematike. Po javnem mnenju sodeč se zaenkrat namreč dozdeva, da se zdi mestni občini Ljubljana edina prava kultura tista, ki nastane v sterilnih poslovnih prostorih javnih institucij s katerimi upravljajo sami, ostala pa da je nepotrebna.

Uporabniki Metelkova mesta spremembam v celoti nasprotujejo, ker »predlagane spremembe občinskega prostorskega načrta na področju AKC Metelkova mesta predvidevajo samovoljno drobljenje sedaj enotnega in urbanistično zaključenega prostora, ki je v javni rabi.« MOL idej ali pobud za spremembe z uporabniki zaenkrat ni predebatiral. Pravzaprav uporabniki od občine niso dobili niti še odgovorov na pritožbe na razgrnjen nov občinski načrt. Zato poudarjajo: »Vsak poskus spremembe trenutne rabe metelkovskega igrišča brez dogovora z obstoječimi uporabniki in uporabnicami AKC Metelkova mesto bi pomenil napad na AKC Metelkova mesto kot celoto. Razumeli bi jo kot napoved nadaljnjih poskusov izrivanja obstoječih dejavnosti alternativne kulture in družbenosti ter njihove nadomestitve s tistimi, ki bi bile bolj po meri profitnih interesov kapitala. To velja tudi, če poskus spremembe pride s strani javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana in za potrebe dejavnosti Hostla Celica.« Predlog namreč predvideva spremembe, ki so v očitnem neskladju z obstoječo rabo prostorov na tem področju.

Metelkovci in Metelkovke bodo javnosti situacijo podrobneje predstavili danes ob 19. uri na igrišču, za katerega poudarjajo, da je »integralen del AKC Metelkova mesto in je v redni uporabi.« MOL so s svojim mnenjem že seznanili in jo pozvali, da se vzdrži enostranskih sprememb, saj Metelkove ne bodo dali in jo bodo branili z vsem znanjem in pogumom. Pričakujejo še zavezanost k dialogu, spoštovanje metelkovske avtonomije (vključno z urbanistično avtonomijo), umik predloga spremembe prostorskega načrta in vsebinsko podobnih predlogov ter odpoved slehernim posegom, ki bi spreminjali obstoječo urbanistično ureditev področja.

Povrh vsega spominjajo, da se na Metelkovi »nenehno prepletajo in plemenitijo številne dejavnosti: dnevna in nočna, umetniška in socialna, ekonomska in kulturna, politična in izobraževalna, individualna in kolektivna, arhitekturna dejavnost, rokodelske dejavnosti, dejavnost socialnega dela, psihoterapije in varnosti, če naštejemo zgolj nekatere. Ključni elementi Metelkove so tudi njeni trgi, ki nudijo veliko odprtega prostora, ki vse omenjeno poveže v živ organizem. Eden od teh trgov je tudi metelkovsko igrišče.« Za katerega bi lahko rekli, da je eden redkih prostorov, v katerega še ni posegla gentrifikacijska roka (neobstoječega?) ljubljanskega urbanizma.

Enostranski predlog MOL nakazuje na že videne apetite po profitu, ki v zadnjih dveh desetletjih predstavljajo glavno urbanistično usmeritev Ljubljane. Začelo se je s pospešeno gradnjo izključno luksuznih stanovanj, ki izginjajoči srednji sloj prebivalstva izriva iz mesta, ki se vse bolj prilagaja kapitalu in turizmu. Simptom takšne ureditve, ki ne služi mestnemu prebivalstvu je tudi izginjanje javnega pohištva, klopi in miz, ki bi omogočale druženje prebivalstva in posedanje na javnem mestu, na katerem bi se lahko razvijal javni diskurz.

Ne-mišljenje urbanizma na podlagi človeka je še aktualni primer dovoljenja gradnje novih luksuznih stanovanj na zelenici sredi šišenske soseske šest, ki se tudi že napoveduje, čeprav je bila soseska od izgradnje naprej primer ene najkvalitetnejših stanovanjskih gradenj v regiji, zaključene arhitekturno-urbanistične celote in prvi primer zaključene (sic!) krajinske arhitekture. Dodatno pa nam o nivoju urbanizma v Ljubljani govori odnos podžupana in prvega mestnega urbanista Janeza Koželja, ki za enega svojih urbanističnih vrhuncev smatra prenovo Slovenske ceste, na kateri za udeležbo v prometu »mahamo drug drugemu in se sporazumevamo z očmi.«

Pomanjkanje dialoga MOL z ljudmi, ki delujejo in živijo na določenem prostoru se ne dogaja prvič. Nezmožnost dvostranskega pogovora je na primeru avtonomne tovarne Rog eskalirala v nasilno deložacijo uporabnikov in izginotje ter uničenje mnogih predmetov, za katere je še do nedavnega zavajajoče trdila, da naj bi jih uporabnikom vrnili. Zaradi nasilniške akcije, ki jo je tedaj režiral MOL so nekateri uporabniki pristali tudi na urgenci. Vse to zaradi prevzetnega pretvarjanja, da MOL bolje od uporabnikov, umetnikov in obiskovalcev ve, kakšno kulturno ponudbo prebivalstvo potrebuje in želi. Kar kaže na popolno nerazumevanje MOL, da bi bilo potrebno že vzpostavljeno sceno podpreti, ne pa je tudi zatreti, saj s tem povzroča le nejevoljo in upor, mesto pa namesto prebivalstvu prilagaja turistom, ki bodo na obrežju Ljubljanice lahko pili pregrešno drago kavo. A javno mnenje glede AT Rog je bilo veliko slabše kot je v primeru njegove starejše sestre Metelkove. Si župan res želi nakopati tolikšnih težav s strani občanov prav v predvolilnem letu? V mestu, v katerem zaradi trenutne politične situacije že tako ali tko verjetno vre bolj kot v celi Sloveniji?

Vsebinsko izpraznjeni prostori generirajo nezadovoljne meščane, vsebinsko izpraznjena mesta pa odganjajo predvsem tisti del prebivalstva, ki mesto ohranja živo in privlačno. Hostel Celica brez AKC Metelkova mesta nikoli ne bi pridobil takšnega ugleda in prepoznavnosti, saj je mednarodna prepoznavnost, pomen in vsebina, ki jo ponuja Metelkova mesto tisti, ki je Celici sploh omogočil tolikšno zasedenost in zanimanje s strani obiskovalcev. Mesto, v katerem posameznik s povprečno slovensko plačo skoraj ne more več preživeti, si ne bi smelo dovoliti dodatnega podrejanja mestnega življenja turizmu, ampak bi moralo takšen spomenik družbenokulturnega pomen kakršen je AKC Metelkova mesto dodatno zaščititi pred pohlepom in posegi kapitala, ki sodi le kvantiteto, namesto kvalitete.

Source
Pia Nikolič

Povezani Članki

Back to top button