Ameriška ljubezen do orožja

Grozovita množična streljanja, kot tisto na osnovni šoli Robb v mestu Uvalde, v katerem je bilo ubitih 19 otrok in dva učitelja, ali teden prej v nakupovalnem centru v Buffalu, se v ZDA dogajajo zaskrbljujoče pogosto. V prvih 145 dneh letošnjega leta je bilo v ZDA 214 množičnih streljanj, ki jih organizacija Gun Violence opredeljuje kot streljanje z vsaj štirimi žrtvami. 

Tovrstne tragedije se zdijo posebnost ameriške družbe. Razlogov je več. Eden od njih je zagotovo dostopnost orožja, saj je v obtoku veliko več orožja kot je prebivalcev. Nekatere zvezne države pa poleg posedovanja dovoljujejo celo nošenje orožja v javnosti in njegovo uporabo v določenih okoliščinah. Na Floridi lahko uporabite orožje, če domnevate, da ste ogroženi vi ali drugi ljudje, kar pušča odprto pot za različne interpretacije. V zadnjem času je vse več primerov, ko strelci uporabijo legalno pridobljeno orožje. Pogosteje gre za mlajše moške, ki vse večkrat uporabljajo polavtomatsko ali avtomatsko orožje večjega kalibra.

Za veliko Američanov je lastništvo orožja osnovna pravica, ki jo zakon le omejuje. Drugače je v Evropi, kjer gre za privilegij, podeljen ljudem, ki se morajo zanj kvalificirati. Evropske države imajo, z nekaj izjemami, stroge predpise, ki navadnim državljanom prepovedujejo posedovanje, pa tudi nošenje in uporabo orožja. »Na splošno se število umorov s strelnim orožjem po vsej EU dolgotrajno zmanjšuje,« pravi Katharina Krüsselmann, ki je delala na projektu EU Target in analizirala odnos evropskih držav do strelnega orožja. V EU vsako leto zaradi strelnih ran umre približno 6700 ljudi. V tej številki je zajetih 5000 samomorov (75 odstotkov), 1000 umorov (15 odstotkov) in 700 neopredeljenih smrti ali nesreč. Zanimivo je, da evropske države, kot sta Finska in Norveška, kjer je v posesti dokaj visoko število orožja, upoštevajočlovsko, športno in zbirateljsko orožje, sodijo med najvarnejše na svetu.  

Slovenija sicer še ne sodi med države, kjer bi se zgodil kakšen množični strelski napad, se pa v zadnjih letih vsake toliko pojavi primer t.i. razširjenega samomora. Gre za dejanje, ko nekdo najprej umori drugega, nato pa še sebe. 

Pri nas je področje urejeno z zakonom o orožju, ki na splošno določa dvostopenjsko pridobitev orožja in je dokaj restriktiven. Posameznik ali pravna oseba mora najprej pridobiti dovoljenje za nabavo orožja, potem se mora registrirati pri pristojni upravni enoti in pridobiti orožno listino. Izjema je zbiranje orožja, kjer posameznik najprej pridobi dovoljenje za zbiranje, nato pa mora za vsako nabavo zbirateljskega orožja posebej pridobiti dovoljenje. Izjemo predstavlja tudi dedovanje orožja. Orožno listino, to je dovoljenje za nakup orožja in streliva, lahko dobi le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: je dopolnila 18 let; v zvezi z njo ni zadržkov javnega reda, torej ni bila pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja ali prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja; je zanesljiva, kar pomeni, da mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost; ni odvisnica od alkohola ali mamil; ima opravljen zdravniški pregled in je opravila preizkus znanja o ravnanju z orožjem.

Največ orožja v Sloveniji posedujejo lovci, po podatkih Lovske zveze Slovenije jih je pri nas registriranih več kot 20.000. Ti morajo predložiti dokazilo, da so upravičeni do lovskega orožja po predpisih o lovstvu. Po uradnih podatkih iz leta 2020 je imelo v Sloveniji skupno 39.475 oseb v lasti 127.094 kosov orožja. Največji delež zakonite posesti orožja imajo lovci, in sicer kar 70.915 kosov, kar predstavlja 55-odstotni delež. Problematično je ilegalno orožje, nad katerim ni nadzora. Po ocenah naj bi se število nezakonitega orožja gibalo do 100.000 kosov. Večinoma prihaja z Balkana in naj ga ne bi bilo težko dobiti. Najnižje cene se gibljejo okoli 200 evrov, kar pomeni, da je  dostopno skoraj vsakemu. 

V Sloveniji je visoka stopnja samomorov, a med načini samomora prevladuje obešanje. Samomor z obešanjem v veliki meri prakticirajo tako moški kot ženske, vseeno pa je moških, ki uporabljajo to metodo več, skoraj dve tretjini. Samomorov z ustrelitvijo je relativno malo, zgolj 7,6 odstotka vseh, pri moških je ta odstotek malce višji in sicer 9,3, pri ženskah pa zelo nizek – zgolj 2 odstotka vseh samomorov ženske storijo s strelnim orožjem. Gre sicer za starejše podatke iz leta 2014. 

Med pandemijo se je v ZDA z orožjem opremilo pet milijonov ljudi, ki so prej živeli v gospodinjstvih brez orožja. Da je v prvem letu epidemije v taisti državi število umorov s strelnim orožje poskočilo za 35 odstotkov zato ne preseneča. Medtem Slovenci vse manj pobijamo sami sebe. V letu 2016 je tako zabeležen najnižji količnik samomorov v zadnjih desetletjih, tudi prvo leto epidemije je pri nas število samomorov blago upadlo, a kljub temu smo še zmeraj v evropskem vrhu. Upravičeno smo kritični do ameriške ljubezni do strelnega orožja, a že tradicionalna slovenska samomorilnost ni povezana z dostopnostjo orožja, kar pa ne pomeni, da večje število orožja ne bi povečalo tudi števila samomorov. Morda je naslednji korak strožje omejevanje pobijanja živali. 20.000 oboroženih mož v zelenem bi tako izgubilo pravico do rekreativnega lova, dovoljen bi bil le skrajno nujen odstrel.

Simon Smole