Sreda, 16.6. ob 15.00
Finska
vs.
Rusija
Finci so profitirali v nesrečnih okoliščinah. Njihova nepričakovana debitantska zmaga proti Danski nima klasičnega sijaja. Uspehe takega tipa težko označujemo za tiste, ki same po sebi generirajo ekstra motivacijo. Iz psihološkega vidika sta za Fince v tem trenutku otipljivi dve opciji. Lahko si privoščijo usmerjeno taktiziranje s ciljem, da svoje vzhodne sosede rokoborsko zvlečejo do neodločenega izida. Bolj verjeten pa je njihov herojski šprint na zmago. A kot vemo, se vsak pobeg iz savne konča s tresavico. Vendar če bomo znova priča 90-minutni ruski mlačnosti, potem je zelo možen islandski scenarij. Torej bodo Finci, čeprav še vedno perjasto naivni, po vzoru Islandcev izpred petih letih, z dvema zmagama napredovali kot carji. Spopadi igralnih sistemov 3-5-2 (Fnska) in 4-2-3-1 (Rusija) so vselej tudi malce komični. Rusi so bili v soboto proti Belgijcem resnično zbegani. Njihov slab taktičen nastop pa ni povzročil samo pritisk vrhunsko uigranega tekmeca, pač pa tudi krhka struktura zasedbe selektorja Stanislava Cherchesova. Ta se lahko izboljša le po ogranski poti. Edini pogoj za to pa je zgodnji prvi zadetek. Rusi so ga, spričo dejstva, da se tekma igra v St.Petersburgu, zmožni sproducirati. Odločilna bo njihova zbranost in kanec metafizike. Ne, ne. Nikoli poduhovljeni Rusi pošteno manifestirati itak ne znajo. Celo tradicija, ali štiri gladke zaporedne prevlade nad Finci od leta 1995, Rusom ne bo pomagala.
AMBRO NAPOVED 1:1
Sreda, 16.6. ob 18.00
Turčija
vs.
Wales
Ta obračun bo zanimiv samo zato, ker sta obe enajsterici približno enako zanič. Obe bosta v primerjavi s prvima nastopoma na Euro 2020 delno spremenjeni. Pričakuje se, da se bodo Turki v Bakuju prikazali generalno taktično poservisirani. Nekaj malega popravkov v zasedbi bo zagotovo opravil tudi valižanski trener. Največji problem, ki ga ima Rob Page je ta, da njegova že tako kratka klop ponuja precej plitko kakovost. Tudi superzvezdnika Gareth Bale in Aaron Ramsey na uvodni tekmi proti Švici nista izstopila iz povprečja. Morda se res zgodi, da bodo Valižani več pri žogi kot so bili v obračunu s Švico, ki se je za njih iztekel v kar neverjetno srečno neodločenost (1:1). Ker je turška posadka dosti bolj uravnotežena, pričakujem, da bodo z žogo končno le zmogli ravnati racionalno in je ne izgubljali po neumnosti. Naposled bi moral Wales izdihniti. Istočasno pa bo zaključek turškega juriša pozitiven. Nenazadnje tudi golman Walesa Danny Ward svojimi ultra skromnimi štirinajstimi (!) klubskimi nastopi v zadnjih treh letih pač ne bo uspel ubraniti vseh nasprotnikovih strelov. Na miselni ravni bo turškim vpadom zelo pomagalo zgodnje spoznanje, da njihov tokratni tekmec, v primerjavi z Italijani, preprosto ni čvrsta nogometna etnija. Spomin na petkov potop Turkov v Rimu po moji kalkulaciji zato odpade. Tudi pocarska zmaga na velikem tekmovanju je velika zmaga. Turki so jo v dveh šolskih urah pa ja sposobni ustvariti.
AMBRO NAPOVED 2:1
Sreda, 16.6. ob 21.00
Italija
vs.
Švica
Italijani so v top formi. Vsi tisti, ki so nekaj njihovih zadnjih predstav, vključno s tisto uvodno petkovo zmago proti Turčiji, vzorno pospremili že od prihoda igralcev na igrišče, vedo povedati, da azzurri tudi ubrano pojejo. Državno himno Il Canto degli Italiani po predlogi letošnjih eurovizijskih zmagovalcev Måneskin zategnejo docela rockersko, če ne že kar metalsko. V enakem stilu se zapodijo tudi proti nasprotnikom. Italijani načeloma prakticirajo formacijo 4-4-3, ki se pogosto prevesi v vročekrvno 3-4-3. Mancinijev visok-pressing bo Švicarje skrbel in jih utrujal že po začetnih desetih minutah. Ključni igralec pri Italijanih je Chelseajev Jorginho, ki sredi parka narekuje ritem igre, obenem pa s svojimi skrajno kontoliranimi podajami ščiti svoja centralna branilca. Leonardo Bonucci in Giorgio Chiellini pri svojih seštetih sedemdesetih letih te vrste pozornost nujno potrebujeta. Selektor Roberto Mancini je na tekmi s Turčijo tudi pametno menjal. No ja. Vsakdo je lahko pameten in priviligiran, če ima na klopi Federica Chieso in Andreo Belottija. Kdo ve, za koga ali kaj bi Mancini zamenjal svoj golobje sivi sako. Ta je res šik. Švicarji so imeli v soboto Wales že v žepu, a se je nato utrnilo Kiefferju Mooreu, ki je v drugem delu tekme iznenada izenačil. Mimogrede. Moore je znan le fanatikom, ki nimamo dovolj angleške Premier lige, ampak študijsko lopatimo tudi po angleški drugi ligi. Toliko o njegovem nogometnem znanju in navdihu. Od Mooreovega gola dalje se hlače, tudi te lepo ukrojene, tresejo zelo postavnemu trenerju Vladimirju Petkoviću, ki je za razliko od Mancinija menjal napačno. Znanec iz Liverpoola Xherdan Shaqiri bi moral ostati na igrišču. Petković ni nezmotljiv. Zanimivo bo opazovati, kako nervozen bo tokrat. Sicer pa. Ne trdim, da se bodo Švicarji na rimskem Stadionu Olimpico, ki s prekrito atletsko stezo prvič v zgodovini izgleda nogometno prebavljivo, predali vnaprej. Ne. Trdim, da bodo takoj zatem, ko prejmejo drugi zadetek, njihove misli že na odločilnem dvoboju s Turki, ki sledi v nedeljo. Trenutna kvota za zmago Švice je 11/2.
AMBRO NAPOVED 3:0
