Poslanec državnega zbora Republike Slovenije je na stroške državljanov živel v temačnem stanovanju v stari, pusti hiši. Ko je zvečer prišel domov, je namesto trkala zagledal obraz svojega pred tridesetimi leti umrlega družabnika, delegata Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki je bil prav tak skopuh in stiskač kot on. Potožil mu je: »Nimam miru, nimam obstanka, ne morem se nikjer ustaviti … Misel na ljudi je bila moja naloga. Splošna blaginja je bila moja naloga; dobrodelnost, usmiljenost, potrpljenje in dobrohotnost, vse to so bile moje naloge.«
Delegat je poslancu zaupal, da ga je prišel posvarit, da ima samo še eno upanje in možnost, da se izogne njegovi usodi. Napovedal mu je, da se bodo pri njem ta večer oglasili še trije duhovi. Poslanec državnega zbora se je zbudil, ko je ura v cerkvenem zvoniku udarila dvanajst. Čakal je, da je ura odbila ena. Takrat je prišel duh nekdanjega parlamenta, ki mu je ponudil priložnost za poboljšanje in za to, da doseže blagor.
Popeljal ga je na peto in šesto nujno sejo Preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov, ki sta se odvijali 13. in 22. decembra 2021. Opoziciji združeni v tako imenovano Koalicijo ustavnega loka je namreč pred časom uspelo državni zbor prepričati v podaljšanje obdobja parlamentarne preiskave suma političnega vmešavanja v delo policije.
S tem so nemara poskušali zajeti tudi sporne prakse političnega vpliva na delo policije, ki naj bi se dogajalo od protesta 5. oktobra lani, ko je policija aretirala organizatorja protestov proti PCT pogoju, nekdanjega podpredsednika Slovenske nacionalne stranke in trenutnega predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića in reperja Zlatana Čordića. Takrat je namreč Nacionalni preiskovalni urad pod vodstvom nekdanje vršilke dolžnosti in (od spremembe zakona o organiziranosti in delu v Policiji prejšnji mesec, ki omogoča imenovanje vodje NPU brez posebnega razpisnega postopka) direktorice Petre Grah Lazar (v prostem času osebne prijateljice davčnega svetovalca Janeza Janše Roka ˝odprite podjetje v BiH˝) Snežiča ustanovila tako imenovano delovno skupino policije za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj organizatorjev protestnih shodov. Poslanca državnega zbora Republike Slovenije je spomin na politično obvladovanje organa z monopolom nasilja nad državljani tako zabolel in vznemiril, da na preiskovalni komisiji sploh ni mogel sodelovati ne da bi vsakih nekaj sekund ponovil domoljubno ali protikomunistično geslo. Duha nekdanjega parlamenta je v veliki stiski prosil, naj ga odpelje stran.
Naslednji je poslanca obiskal duh sedanjega parlamenta. Popeljal ga je na ulice, med ljudi židane volje, mimo trgovin… Duh ga je povedel v parlamentarno razpravo na 28. redno sejo državnega zbora, kjer poslanci med drugim odločajo o zakonu o dohodnini, zakonu o fiskalnem pravilu, zakonu o debirokratizaciji, zakonu o ravnanju z odpadki, zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, po nujnem postopku o zakonu o spodbujanju investicij, seveda pa ne bodo pozabili niti na optimistični predlog poslanca Levice Mihe Kordiša za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu Predloga resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, ki predvideva 5,4 milijarde evrov težke investicije v vojsko v naslednjih letih.
Poslanec državnega zbora si je tako z duhom sedanjega parlamenta ogledal morebitne posledice, ki jih prinašajo predlagani zakoni in ostale odločitve poslancev v državnem zboru, ki so vse prevečkrat sprejete brezbrižno.
Zakon o dohodnini, ki je že na parlamentarnem odboru za finance z minimalno večino prestal prvi zakonodajni korak do uveljavitve spremembe, denimo predlaga postopno zvišanje splošne olajšave iz 3500 na 7500 evrov do leta 2025. Simulacija učinkov za prihodnje leto, ko bi splošna olajšava znašala 4500 evrov, kaže, da bi tak dvig delavcu z bruto plačo 1000 evrov prinesel 13 evrov višjo neto plačo, delavcu z bruto plačo 1800 evrov 23 evrov, direktorju z deset tisoč evri plače pa dodatnih 42 evrov k neto plači. Torej več kot prvima dvema skupaj. Največ od tega bodo potemtakem imeli ljudje v četrtem in petem dohodninskem razredu, ki na mesec zaslužijo nad 4165 evrov. Delovni ljudje pa bodo to njihovo darilo odslužili s slabšo dostopnostjo in kakovostjo javnega zdravstva in šolstva. Del istega vladnega svežnja je bila tudi socialna kapica, s katero je vlada želela omejiti obračunavanje prispevkov za socialno varnost na plače do 6000 evrov bruto, a je predlog že padel. Da bo predlog na decembrski seji dobil večinsko podporo poslank in poslancev torej ni samoumevno – ključna bo prisotnost opozicije, se je zavedel poslanec državnega zbora. Delegat je vmes omenil, da se mu poslanec smili, saj mu bogastvo nič ne koristi, z njim pa tudi ne napravi nič dobrega. Celo sebi ne poveča udobja in najbolj trpi prav sam.
Zadnji je prišel duh prihodnjega parlamenta, ki je poslanca državnega zbora peljal na prihodnjo, 29. redno ali z drugimi besedami januarsko sejo državnega zbora, na kateri bodo odločali o ˝močvirju, ki ga bomo še morali izsušiti˝, kot šolstvo pojmuje državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič. O noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja so si koalicijski poslanci sicer želeli odločati že na decembrski seji, a jim to po otročjem poskusu izigravanja demokratičnih procesov na odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino v organizaciji predsednice odbora Ive Dimic iz Nove Slovenije, preprečil predsednik državnega zbora Igor Zorčič, ki je novelo zakona uvrstil na prvo redno sejo državnega zbora v letu 2022.
Novelo zakona se koalicijskim poslancem mudi sprejeti tako močno, da je bila predsednica odbora Iva Dimic pripravljena kršiti tako omejitve, ki jih za izvedbo seje določa poslovnik, kot tudi odločitev kolegija predsednika državnega zbora. Sejo odbora so namreč zaradi filibustra opozicijskih poslancev podaljšali preko časovnega okvira, ki ga določa splošni sklep sprejet v državnem zboru ob začetku vlade Janeza Janše. Izrednega podaljšanja kolegij predsednika državnega zbora ni odobril.
Novela predvideva spremembo sestave svetov vrtcev in šol v prid strankarske politike, vključuje pa še majhen, a nezanemarljiv, ideološki dodatek v obliki novega izobraževalnega cilja ˝vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah˝. Svete izobraževalnih in vzgojnih zavodov, ki jih trenutno sestavlja pet predstavnikov zaposlenih, trije predstavniki ustanovitelja – po večini občine – in trije predstavniki staršev, si vladna koalicija poskuša podvreči tako, da strukturo sveta spreminja v tri predstavnike ustanovitelja, dva predstavnika zaposlenih in dva predstavnika staršev. S tem bi občinske oblasti, ki so v veliki meri strankarsko usklajene z vladajočo koalicijo, od stroke prevzele premoč odločanja v svetu zavoda. Stranke bi lahko tako neposredno vplivale na izbor in delo ravnatelja. Slučajno sta si skozi zgodovino samostojne Slovenije najmočnejše lokalne mreže spletni ravno Slovenska demokratska stranka in Socialni demokrati.
Poslancu državnega zbora je od odgovornosti za skupno dobro, ki se je je zavedel prvič v življenju, skoraj počilo srce. A hitro se je spomnil, da srce v politiki ne igra nobene vloge. Tako je svojim zvestim volivcem najprej poslal velikega purana, seveda na strankarske stroške, nato pa je daroval velik znesek v dobrodelne namene. Torej je denar namenil za reševanje problemov, ki bi jih lahko naslovil že v delovnem času, a se to ne bi izplačalo; in kasneje je šel k lobistu Ivanu Simiču na božično kosilo za vse vladi zveste plačnike dohodnine.
Naslednje jutro si je povišal plačo, enako pa je storil za vse strankarske sodelavce. Poslanec je v vseh pogledih postal boljši človek, vestno je izpolnjeval dano besedo kapitalu in proizvedel še mnogo več ideološkega balasta, ki niti po nesreči ne izboljšuje materialnih pogojev za življenje sodržavljanov.
