ZRS Koper o krepitvi slovensko-kitajskega sodelovanja v znanosti
Na Znanstveno-raziskovalnem središču (ZRS) Koper je minuli teden potekal obisk veleposlanice Ljudske republike Kitajske v Republiki Sloveniji Nj. eksc. Kang Yan, ki je bil namenjen poglobitvi znanstvenega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko. Sledila je okrogla miza o slovensko-kitajskem sodelovanju v znanosti.
Obisk se je začel z vljudnostnim srečanjem z direktorjem ZRS Koper prof. dr. Radom Pišotom, ki je veleposlanici predstavil delovanje in raziskovalne usmeritve ZRS Koper ter njegove mednarodne dejavnosti. V pogovoru so se dotaknili tudi možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja med ZRS Koper in kitajskimi raziskovalnimi ustanovami na področjih skupnega interesa. Srečanju sta se pridružila tudi predstojnik Inštituta za filozofske in religijske študije ZRS Koper prof. dr. Lenart Škof in vodja Centra za azijske študije ZRS Koper dr. Helena Motoh.
Sledila je okrogla miza z naslovom Slovensko-kitajsko sodelovanje v znanosti, ki sta jo organizirala Center za azijske študije in Inštitut za filozofske in religijske študije ZRS Koper. Dogodek je poudaril pomen mednarodnega znanstvenega povezovanja ter izmenjave znanja pri soočanju s sodobnimi družbenimi in okoljskimi izzivi.
Center za azijske študije pri ZRS Koper razvija raziskave s področja azijskih družb, kultur, filozofije in medkulturnega dialoga ter pomembno prispeva k vzpostavljanju raziskovalnih povezav z institucijami v Aziji, tudi na Kitajskem.
V razpravi so sodelujoči predstavili različne primere uspešnega sodelovanja med slovenskimi in kitajskimi raziskovalci. Dr. Žiga Vavpotič, predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri Gospodarski zbornici Slovenije, je izpostavil, da Slovenijo in Kitajsko povezuje že več kot pol stoletja znanstvenega sodelovanja ter poudaril izjemen razvoj Kitajske na področju znanosti in raziskav.
Dr. Nataša Viršek Ravbar, predstojnica Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je predstavila dolgoletno sodelovanje na področju raziskovanja kraških vodnih virov in okoljskih vprašanj ter izpostavila pomen slovenskega znanja o krasu, ki ga kitajske raziskovalne ustanove prepoznavajo kot pomemben prispevek pri upravljanju njihovih kraških območij.
Dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere z Univerze v Novi Gorici, je predstavil skupne raziskave na področju podnebnih sprememb in onesnaženosti zraka, zlasti raziskave črnega ogljika. Poudaril je, da je sodelovanje s kitajskimi raziskovalci zelo odprto ter da Kitajska predstavlja pomemben primer uspešnega prenosa znanstvenih ugotovitev v konkretne ukrepe za blaženje podnebnih sprememb.
Dr. Helena Motoh, vodja Centra za azijske študije ZRS Koper, pa je spregovorila o raziskavah kulturne dediščine medkulturnih stikov in pomenu slovensko-kitajskega znanstvenega sodelovanja pri teh tematikah. Izpostavila je, da kulturne dediščine ne smemo razumeti zgolj kot nacionalne, temveč tudi kot skupno dediščino, ki nastaja skozi izmenjave med različnimi kulturami, kar potrjujejo tudi dolgoletni raziskovalni odnosi s partnerji iz Azije.
Okrogla miza je ponovno potrdila, da med Slovenijo in Kitajsko obstaja velik potencial za nadaljnje raziskovalno sodelovanje. S povezovanjem znanja na področjih naravoslovja, okoljskih raziskav, humanistike in kulturne dediščine nastajajo priložnosti za skupne projekte, ki prispevajo k razumevanju globalnih izzivov ter krepijo mednarodno vpetost slovenskega raziskovalnega prostora.
