Za nekaj ur dela pol milijona evrov

O neuspelem poskusu blokade gradnje soseske Nova (investitor ELTA d. o. o.) v Kopru s strani ljubljanskega odvetnika Miloša Zarića, ki ne izbira sredstev pri poskusu zavlačevanja upravnih postopkov na občini in upravni enoti, so poročali domala vsi obalni mediji. Tokrat kot prvi razkrivamo dodatno razsežnost primera – zabrisano mejo med zakonitim in kriminalnim ravnanjem odvetnikov. 

Miloš Zarić s poskusi vključitve v postopek in hkratnim zavlačevanjem preprečuje odmero komunalnega prispevka, ki je poleg gradbenega dovoljenja edini pogoj za pričetek izgradnje soseske Nova. 

O tem, da Zarić nima pravice do statusa stranke v postopku odmere komunalnega prispevka, je bilo pravnomočno odločeno tako na prvi kot drugi stopnji. Zadeva je postala dokončna z odločbo višjestopenjskega organa z dne 12. 11. 2023, s čimer je bila odpravljena ovira za izdajo odločbe o komunalnem prispevku podjetju ELTA d. o. o.. Zarić je uspel zavlačevati izdajo te odločbe vse od 11. marca do 12. novembra letos, torej kar osem mesecev.  

To je prvi primer v zgodovini samostojne Slovenije, ko je oseba, ki ni imela nikakršnega stika ali povezav (kaj šele zakonitega interesa) v zvezi s to gradnjo – živi in dela več kot 100 kilometrov daleč od Kopra – kupila parkirno mesto v objektu na drugi strani ceste, da bi se lahko pretvarjala, da misli, da ima pravni interes, na podlagi katerega bi lahko zavlačeval izdajo dovoljenj za gradnjo stanovanjske soseske. Kot odvetnik je to Miloš Zarić zagotovo vedel, a ga očitno ni oviralo pri zlorabi pravic. Pravic, ki so namenjene sosedom mejašem, kar Zarić seveda ni, se ne da zaobiti in lahko v določenih primerih tudi upravičeno zavlečejo pričetek gradnje. Toda Zarićev primer ni tak – gre za prvi dokazljiv primer, ko je več kot očitno, da je kupil parkirno mesto čez cesto (pa še to začasno – za 16 mesecev) samo zato, da bi lahko zahteval vključitev v postopek in s tem začasno preprečil izdajo dovoljenj. Zariću je izdajo dovoljenj s tem uspelo odložiti za 8 mesecev.

Specifika Zarićevega primera je tudi ta, da ne razkrije dejanskega naročnika, temveč vse počne kot bi počel v svojem lastnem imenu. Začasen nakup parkirnega mesta po tem, ko je postopek že potekal, ob dejstvu, da kot šolan pravnik uporablja vse možne oblike zavlačevanja, nakazujejo, da ima za to početje Zarić tudi naročnika. 

Kdo bi lahko bil naročnik? 

Upoštevajoč okoliščine ima korist od tovrstnega zavlačevanja podjetje Grafist, ki že leta kot edino gradi in prodaja stanovanja v Kopru ter na račun odsotnosti konkurence odira kupce. Vendar to ne zadostuje za kategorično trditev, da je naročnik Zarićevih dejanj podjetje Grafist. Kdo je angažiral Zarića za izvajanje blokade stanovanjske gradnje, smo povprašali tudi družbo ELTA d. o. o.  

»Angažma Zarića nas ni presenetil. Že januarja letos smo od stanovalcev Koprskih vrat II prejeli obvestilo, da določena oseba nagovarja nekatere stanovalce, naj mu prodajo parkirno mesto v garaži za obdobje nekaj mesecev. Manj kot dva meseca pozneje se je v naš postopek vključil Miloš Zarić iz Ljubljane in se identificiral s pogodbo o začasnem nakupu parkirnega mesta v objektu Koprska vrata II. Zarić to počne kot plačanec za naročnika blokade. Ne želimo trditi, da vemo, kdo je naročnik, vendar gre ta blokada nedvomno v korist Grafistu. O tem, kdo je naročnik blokade, se mora opredeliti tožilstvo. Mi smo zbrali dokazila in jih dostavili tožilstvu, skupaj z vsemi relevantnimi podatki. Znano je, da Miloš Zarić ni iskal parkirnega mesta za nakup prek oglasov. Ve se, da Robert Štok, ki mu je parkirno mesto prodal, ni prodajal prek oglasa. Osebno se pred tem nista poznala. Ko tožilstvo potrdi naše ugotovitve o tem, s kom iz Kopra je Zarić povezan in kdo iz Kopra ga je pripeljal do Štoka, bo tudi tožilstvo vedelo, kdo je naročnik. V zvezi s tem smo tožilstvu dostavili obsežne dokaze, kljub temu da ima tudi samo tožilstvo vse možnosti brez nas ugotoviti ta nam že znana dejstva,« so se na naša vprašanja odzvali iz družbe ELTA d. o. o. Direktor družbe ELTA Aco Kabanica je na naše vztrajanje, naj nam zaupa konkretna imena, odvrnil, da želijo pred razkritjem počakati, da tožilstvo potrdi njihove ugotovitve. Odgovorov na vprašanja od Miloša Zarića in družbe Grafist do zaključka redakcije še nismo prejeli – v kolikor jih prejmemo, jih bomo objavili v eni od prihodnjih izdaj. 

Zarićeva ravnanja je treba opazovati upoštevajoč širši kontekst. V sosednji Italiji so pogosti odmevni sodni primeri, ko se na zatožni klopi znajdejo tudi mafijski odvetniki. V Italiji obstaja jasna meja, ki je odvetnik ne sme prestopiti pri opravljanju odvetniškega poklica. V nasprotnem se hitro znajde na zatožni klopi. Pri nas k sreči ni kriminala v tolikšnem obsegu, na žalost pa ni jasno določena meja, ki je odvetnik ne sme prečkati. Zato ne preseneča, da v Sloveniji poznamo tudi takšne primere, ko odvetnik za reševanje običajnih upravnih zadev pred državnimi organi s klientom sklene pogodbo za skoraj pol milijona evrov nagrade. Ob tem se zastavlja logično vprašanje: kje je v takem primeru meja med zasluženo nagrado za opravljeno odvetniško storitev in korupcijo. Ker pri nas ta meja očitno še ni definirana, trpi škodo celotna družba. 

Nepojmljivo je, da niti največji pravni strokovnjaki v državi v nekaj letih ne zaslužijo pol milijona evrov, kolikor izbrani odvetnik zasluži z nekaj urami dela na okencu upravnega organa (in ne za delo na sodišču!). 

Drugo škodljivo dejstvo je, da načeloma v Sloveniji ta trenutek nihče nima privilegija dobiti nagrade za uspešno izvršeno korupcijo ali pranje denarja –  razen v primeru zgoraj omenjenih odvetniških pogodb. Tudi takšne sporne pogodbe bi morale biti podvržene enaki pravni kontroli državnih organov kot že velja za vse druge transakcije.

V etičnem kodeksu odvetniške zbornice je zaračunavanje odvetniških storitev mimo predpisanih tarif strogo prepovedano, razen če skleneš pogodbo o nagradi. S tem je praktično legalizirano plačilo korupcije, ko za nekaj ur dela pred okencem upravnega organa stranka prek odvetnika za pol milijona evrov kupi upravni akt.

U.R.