Višje sodišče: Megafonove navedbe o Grafistu so resnične

Višje sodišče v Kopru je s sodbo, izdano 21. marca letos, zavrnilo pritožbo Grafista in s tem pritrdilo sodbi Okrožnega sodišča v Kopru, s katero je bila tožba Grafista zoper Megafon razglašena za neutemeljeno. Podjetje je vložilo tožbo z zahtevo po odškodnini z obrazložitvijo, da so trditve Megafona o Grafistu v več člankih neresnične. Sodišče je tako na prvi kot na drugi stopnji tožbo zavrnilo in obrazložilo zavrnitev s tem, da so trditve Megafona resnične. 

Višje sodišče je s svojo sodbo prikimalo ugotovitvam Okrožnega sodišča in s tem preprečilo Grafistov poskus utišanja Megafona, ki razkriva podrobnosti o spornih poslih Grafista in Mestne občine Koper v času županovanja Borisa Popovića. Naj spomnimo, da so nas tožili, ker smo v seriji prispevkov razkrili nove podrobnosti spornih poslov Grafista z občinskimi zemljišči v Kopru, o katerih so v preteklosti že poročali tudi drugi mediji. Pisali smo o Grafistovem ekskluzivnem dostopu do občinskih nepremičnin in odiranju kupcev stanovanj, ki jih je zgradil na teh zemljiščih – to pa je tisto, kar je v preteklosti Grafistu omogočilo okoli 50 milijonov evrov premoženjske koristi, ki je v normalnih okoliščinah ne bi mogel pridobiti. 

Primer tožbe Grafista zoper nas je unikaten po tem, da gre za prvi znan primer, ko so storilci od sodišča zahtevali, naj z obsodbo Megafona praktično legalizira vse Grafistove grehe iz preteklosti, o katerih smo poročali. Sodišče tem poskusom ni nasedlo in je izdalo edino logično in smiselno sodbo, da so navedbe Megafona resnične. Vseeno se ob tem postavlja vprašanje, od kod Grafistu pogum, da si je od sodišča drznil pričakovati kaj takega? Sodba, ki se je je očitno nadejal Grafist, ne bi bila možna niti v raznih banana republikah, kaj šele v Sloveniji sredi Evropske unije.  

Morda je bilo to pričakovanje posledica dolgoletne pasivnosti tožilstva do Grafista in tudi presenetljivega molka nove občinske oblasti v Kopru, ki kljub številnim dokazom o oškodovanju občine in hkratni 50-milijonski obogatitvi podjetja niso rezultirale s kazenskimi ali odškodninskimi postopki zoper storilce. Upoštevajoč zgornje se je težko izogniti vtisu, da je odsotnost ovadb organov pregona zoper Grafista (razen v primerih Libertas in Sermin) ob več kot 24 sodnih postopkih zoper nekdanjega župana posledica tega, da je imela odstranitev Popovića prednost pred povračilom škode, ki je bila povzročena občini s spornimi prodajami občinskih zemljišč. Nenazadnje je, zahvaljujoč tem spornim transakcijam, sčasoma nastala približno 50-milijonska korist za Grafista, Popović pa naj (vsaj na papirju) s tem ne bi profitiral. To bi moralo biti jasno tudi organom pregona.

Sedaj je že jasno tudi to, da se je ob dolgoletni pasivnosti tožilstva in ostalih Grafist s serijskim vlaganjem tožb zoper Megafon kar sam ustrelil v koleno. Če ne bi Grafist od sodišča arogantno pričakoval, da mu izda odpustek za preteklo ravnanje, oziroma bianco menico za nadaljevanje spornih praks v škodo občine in kupcev stanovanj, bi sporne zadeve sčasoma prekril prah in nanje bi vsi pozabili. Ko je že kazalo, da po tem vprašanju ne bo nihče ukrepal, je Grafist sam poskrbel za to, da se obnovi spomin na sporna ravnanja, ki še niso zastarala. Vse, kar so in česar niso storili organi pregona v preteklost, je benigno v primerjavi s tem, kar je Grafist sam sebi priskrbel na sodišču. Višje sodišče je namreč v sodbi z dne 21. marca 2024 na sedmi strani jasno zapisalo: »Za vse članke torej velja, da so v njih navedena dejstva resnična in da je ta dejstva tožena stranka (Megafon, op. ur.) pred objavo preverila tako, da je od MO Koper pridobila informacije javnega značaja.« 

Ali bo ta ugotovitev sodišča zadostna spodbuda tožilstvu, da tudi samo preišče sporna ravnanja Grafista iz ne tako oddaljene preteklosti ter pokliče k odgovornosti tiste, ki so se okoristili z oškodovanjem občine in odiranjem kupcev stanovanj v Kopru?

V luči te sodbe so ugotovitve Nadzornega odbora Mestne občine Koper o oškodovanju občine (samo z objektom Solis za kar 20 milijonov evrov) dobile novo veljavo in postale še bolj razumljive širši javnosti. Ali bo MOK na podlagi zgornje ugotovitve zahtevala povrnitev škode, ki ji je bila s tem povzročena, bomo še videli. Na občini se zagotovo zavedajo, da je 20 milijonov evrov veliko denarja, saj so z 22 milijoni evrov zgradili celotno sosesko s 166 javnimi najemniškimi stanovanji ob Dolinski cesti v Kopru.

Je po več kot petnajstih letih vendarle napočil čas, da se prične razpletati zgodba v zvezi s koprsko gradbeno hobotnico?

Željko Urumović, odg. ur.