Veliki upi za še nerazkrite načrte: Ima Libertas prihodnost po prenovi?
Upi in želje glede tega, kaj bi lahko postal prenovljeni Libertas, so visoki. Nekateri ga najavljajo, kot da bo to »Obalni Kino Šiška«, center sodobne in urbane kulture, ki ga vsaj do Sežane ni takšnega. Vendar je v proračunu, ki ga bojda misli koprska občina nameniti Libertasu, in angažmaju, ki ga kaže ljubljanska institucija, velika razlika.
Že zneski za obnovo zgradbe bodo visoki. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo 1,74 milijona evrov evropskih sredstev za oživitev tega urbanega območja in za vzpostavitev kulturnega središča, ki naj bi tam delovalo, ni pa še bilo govora o programskih stroških, ki jih mora Libertas zagotoviti, da ne bo ostal le prazen prostor brez vsebine.
Skupna vrednost projekta je ocenjena na 6,2 milijona evrov in koprski župan Aleš Bržan je februarja na tiskovni konferenci zagotovil, da bo polovico tega zneska zagotovila mestna občina. Načrt razvojnih programov MOK za obdobje 2025-2028 predvideva, da bo polovico tega zneska porabljenega letos in polovica prihodnje leto. Za vsa nadaljnja leta zaenkrat ni predviden noben izdatek, ki naj bi se tja prelil. V sklopu kulture, športa in nevladnih organizacij ima občina v prihodnjih letih sicer načrte samo še za 6.100 evrov, ki naj bi jih leta 2027 namenila prenovi zvonika Terra Gothica Incognita.
Resda prihodnje leto sledijo lokalne volitve in je prihodnost občinske oblasti negotova, a očitno ne toliko, da ne bi na občini že razmišljali o vnaprejšnjih investicijah za vsa obravnavana leta na področju občinskih organov in uprave, manjših zneskov (16.662 evra) za področje kmetijstva, gozdarstva in ribištva v letu 2027, še manjših (2.500 evrov) v istem letu za pridobivanje in distribucijo energetskih surovin, 78.692 evrov za promet, prav tako leta 2027, in tako dalje. Do leta 2028 so sredstva za vsa leta zagotovili samo še za področje varovanja okolja in naravne dediščine ter prostorskega planiranja in stanovanjske komunalne dejavnosti. Poln proračun za prihodnje leto bo sicer šele šel v potrjevanje, a zaenkrat se na področju kulture izrisuje klavrna podoba.
Prazna stavba pač ne stoji pokonci, prepuščanje trgu pa lahko povzroči situacijo, v kateri bodo kulturno ustanovo začele napolnjevati predvsem komercialne vsebine, ki si bodo najem sploh lahko privoščile, kar pa verjetno ni bil namen obnove. Neuraden vir nam je zaupal, da naj bi se zaenkrat govorilo o letnem znesku MOK v višini okoli 100.000 evrov, kar je ravno dovolj sredstev za približno dve plači (denimo za direktorja, ki bi bil hkrati »deklica za vse«, ter za morebitnega hišnika) ali delno pokritje stroškov elektrike ter komunalnih priključkov za tako velik objekt. Kako bo lahko javni zavod ob tem vsaj delno brezplačno ponudil prostore zainteresiranim nevladnim organizacijam in društvom, kar predlaga nedavno sprejeti Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo?
Proračun Kina Šiška iz leta 2024 je po podatkih s spletne strani CompanyWall znašal 2.56612,96 evra, pri čemer so zaslužili 36.925,76 evra dobička. Deluje kot eden od javnih zavodov Mestne občine Ljubljana in od nje pridobi več kot polovico (57 odstotkov) sredstev. Približno četrtino vseh sredstev pridobi iz vstopnin, še nekaj manj iz tržne aktivnosti, približno enako pa nato še iz naslova najemnin ter donacij, sponzorstev in ostalega. Število zaposlenih se giblje okoli številke deset. Lani jih je bilo enajst (skupaj s 30 zunanjimi sodelavci), realizirali so 320 dogodkov, od tega 140 v lastni produkciji, 140 pa v koprodukciji, in prodali 39.000 vstopnic. Nekateri od dogodkov so namreč tudi brezplačni.
Glede na to, da je naziv Evropske prestolnice kulture 2025 in s tem tudi velik delež razpoložljivih sredstev za kulturo v državi v zadnjih letih pripadel Novi Gorici, so se mnogi že poslovili od ideje Istrskega kulturnega centra, ki naj bi začel obratovati, če bi EPK pridobile občine PIKA (Piran, Izola, Koper, Ankaran). Libertas, ki bi lahko zasedel to očitno potrebno mesto pomembnega kulturnega zavoda na Obali, pa zaenkrat nima povsem jasno zastavljenega profila svojega bodočega delovanja ali pa z občine v javnost namerno še ne pritekajo informacije glede tega. Zavlačevanje z rezultati razpisov za kuratorje programa in razpisi te vrste nasploh pa prav tako meče slabo luč na zavod, ki bo očitno moral sprva delovati bolj na vrat na nos. Večje institucije svoj program, tudi zaradi narave evropskih in državnih razpisov ter zaradi urejanja koledarjev velikih zvezd z vseh področij kulturne sfere, namreč načrtujejo tudi od dve do pet let vnaprej. Libertas pa naj bi se po napovedih iz začetka oktobra odprl že sredi prihodnjega leta.
Srednje velikih dvoran za 700 obiskovalcev ni tako lahko napolniti, upamo pa lahko, da bo imel ob odprtju – za razliko od na participativnem proračunu izglasovanega prenovljenega Bastiona – delujoče sanitarije.
Pia Nikolič
