Računalništvo od vrtca naprej

Prejšnji petek je na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) potekala zaključna konferenca projektov B-RIN in MARiNKA, ki sta se v zadnjih letih posvečala izjemno aktualnim vprašanjem vključevanja temeljnih vsebin računalništva in informatike v učenje in poučevanje otrok, vse od vrtca do zaključka osnovne šole.

Kot je pojasnila vodja projektov Sonja Čotar Konrad, je bilo v projekte vključenih več kot 2000 otrok, kar jasno kaže, da ne gre za posamične ali poskusne aktivnosti, temveč za sistematično in premišljeno uvajanje vsebin računalništva in informatike v vzgojno-izobraževalni proces.

»Govorimo o velikem številu otrok, ki vsebine računalništva in informatike spoznavajo na strukturiran, preverjen in evalviran način. Ključna je tesna povezanost univerze z lokalnim okoljem – vrtci in šolami –, pri čemer sodelujejo UP FAMNIT, Pedagoška fakulteta ter Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Skupaj oblikujemo učne cilje s področja temeljnih vsebin računalništva in informatike, ki so jasno opredeljeni v katalogih, skupaj s kriteriji uspešnosti in didaktičnimi pristopi,« je poudarila.

Učitelji v vrtcih in šolah učne cilje uresničujejo skozi konkretne učne aktivnosti, ki jih nato pedagoško reflektirajo, ovrednotijo z vidika otrok ter predlagajo izboljšave. Povratne informacije se vračajo na univerzo, kjer se cilji po potrebi nadgrajujejo ali prilagajajo. »Gre za vsebine, ki so preverjene in niso prepuščene trenutnim trendom ali strahovom, s katerimi se sooča sodobna družba,« je dodala Čotar Konrad.

Učne aktivnosti so bile izjemno raznolike. V vrtcih so se otroci z osnovami računalništva srečevali brez uporabe računalnika skozi igro, peko palačink, sestavljanja ploščic, gibanje v prostoru in druge vsakdanje dejavnosti. V višjih razredih osnovne šole pa se je učenje nadaljevalo tudi v računalniških učilnicah, kjer so učenci spoznavali programiranje preko različnih digitalnih platform.

»Rezultati so izjemno dobri,« je poudarila vodja projektov. »Otroci dajejo zelo pozitivne povratne informacije, predvsem zaradi projektnega načina dela, zaključenih aktivnosti in znanj, ki jih pridobivajo. Dogaja se, da otroci že v vrtcu doma učijo babice in dedke, kaj je varno geslo, kako se zaščititi pred spletnimi prevarami ali kaj pomeni odgovorna raba digitalnih vsebin. Osnovnošolci so bolj suvereni pri nastopanju na digitalnih platformah in v spletnih okoljih. Z vidika otrok je to ves čas prepoznano kot nekaj, kar si želijo in potrebujejo.«

Pozitivni učinki projektov so se pokazali tudi pri učiteljih, ki so se v projekt sprva vključili z določenimi dvomi. Zlasti pri vsebinah  »računalništva brez računalnika« so spoznali, da gre za temeljna znanja, ki so pomembna za vse otroke. Po treh letih usposabljanj so učitelji pridobili večjo samozavest in suverenost pri vstopanju v razred ter pri poučevanju teh vsebin.

Poseben doprinos projektov predstavlja tudi razvoj tako imenovane učeče se skupnosti. »Gre za proces, ki se je razširil čez celotno šolo oziroma vrtec. Skupaj smo se soočali z nečim, česar  sprva nismo poznali in smo se tega morda tudi bali. Prav to nas je povezalo. Učeča se skupnost pa je temelj trajnosti projekta in dolgoročnega razvoja vzgojno-izobraževalnih institucij,« je bilo poudarjeno na konferenci.

V projekt, ki poteka od leta 2023, so bile vključene tudi številne primorske šole in vrtci. Ravnateljica Vrtca Koper Alenka Rušt je izpostavila raznolikost dejavnosti in pozitiven odziv otrok ter staršev. »Aktivnosti so zelo raznolike in vedno vključujejo tudi gibanje. Otroci se postopno srečujejo z algoritmi, razvrščanjem in programiranjem. Začeli smo že s triletniki in postopoma prehajali k zahtevnejšim vsebinam. Vključujemo tudi digitalne medije, pri čemer imajo otroci zelo radi izobraževalne robotke, vendar šele takrat, ko že osvojijo potrebna predznanja. Digitalni mediji niso nikoli glavno učno sredstvo, temveč dodatek k didaktični vsebini. Odziv otrok in staršev je izjemno dober. Otroci z veseljem pričakujejo prihod robotka Brinčka, naše projektne maskote, v skupino,« je povedala.

Sodelujoči v projektih ob zaključku poudarjajo, da so rezultati jasno vidni in strokovno utemeljeni, hkrati pa izražajo željo po sistemskih rešitvah. Nadaljnji razvoj in širša implementacija tovrstnih pristopov sta zdaj predvsem v rokah odločevalcev.

Ana Zupan