V Žusterni bodo zgradili dvigalo na Markovec

Koprski občinski svet je v drugem poskusu, po tem ko je bil aprila zavrnjen, z 18 glasovi od 33 podprl gradnjo dvigala na Markovec. Z njim bodo obalni del Žusterne povezali z Markovcem. Po besedah koprskega župana Aleša Bržana so svetniki odločali zgolj o tem, ali dvigalo bo, končno podobo in s tem povezane stroške investicije bodo določili v nadaljnjih postopkih.

Ideja o gradnji dvigala je stara približno trideset let in kljub splošnemu konsenzu, da je potrebno rešiti problem neavtomobilske povezave med obalo in Markovcem, sproža polemike tako med občani kot med lokalno politično srenjo.

Saga o dvigalu

Prva javna razmišljanja o gradnji dvigala na Markovec so stara vsaj tri desetletja. Dodaten zagon so dobila v času nekdanjega župana Borisa Popovića, ki je pred volitvami obljubljal dvigalo z razglednim stolpom kot še eno od (k sreči) nikoli realiziranih megalomanskih zamisli, ki bi jo ob vprašljivih motivih spremljali tudi nesorazmerno veliki stroški realizacije. Slednje je med drugim botrovalo temu, da njegovi načrti nikoli niso prišli dlje od trošenja proračunskega denarja občine za različne idejne zasnove in iskanje zunanjih investitorjev.

Bržanova administracija je projekt zasnovala na novo – s poudarkom na funkcionalnosti z vidika zagotavljanja povezave vertikale z Markovcem za pešce in kolesarje ter spremembo zasnove, ki omogoča realizacijo projekta s krepko nižjimi stroški. S tem so bili izpolnjeni pogoji za možnost črpanja 6,5 milijona evrov evropskih sredstev, kar v praksi pomeni, da bi projekt namesto z več kot 15 milijoni evrov občinsko blagajno obremenil z 80 odstotkov nižjim zneskom (do 3,5 milijona evrov). To je potrdil tudi Sandi Pirš iz studia PIRSS, ki je sodeloval pri idejni zasnovi obeh projektov. Ob tem je zavrnil tudi pomisleke o okoljevarstvenih tveganjih v zvezi z gradnjo ter pojasnil, da je skoraj vse nared za izvedbo: »Smo tik pred izdajo gradbenega dovoljenja in imamo vsa potrebna soglasja za izvedbo načrta.« Gradnjo Bržanove različice dvigala so podprli tudi predstavniki krajevnih skupnosti, ki se jih gradnja dvigala v praksi najbolj dotika, kot tudi predstavnik bližnje osnovne šole.

Poleg nenavadnih argumentov za nasprotovanje gradnji dvigala s strani svetniške skupine nekdanjega župana, so pomisleke podali tudi nekateri občinski svetniki, ki v občinskem svetu občinske projekte praviloma podpirajo. Jadranka Šturm (SD) je podala oceno, da bi lahko tako evropska sredstva za mobilnost kot občinski denar namenili drugim naložbam ter zagotavljanju boljših pogojev za vrtce, šole in druge prednostne naloge lokalne skupnosti, Patrik Peroša (Oljka) pa bi raje videl, da se namesto dvigala denar nameni izgradnji športnega parka v Šmarjah.

Alan Medveš (Levica) je med četrtkovo sejo predlagal, da se po vzoru prakse pri gradnji drugega tira z namenom zagotavljanja transparentnosti projekta realizacije dvigala uvede tudi civilni nadzor projekta. Njegov predlog je občinski svet podprl brez glasu proti. Po tem je tudi Medveš podprl nadaljevanje projekta.

Pestro tudi pred sejo občinskega sveta

Po tem, ko na aprilski seji projekt ni prejel podpore v občinskem svetu, je pred ponovljenim glasovanjem na majski seji potekalo intenzivno zakulisno dogajanje. Dolgoletni predsednik Krajevne skupnosti Žusterna Igor Čurin je javnost presenetil z odstopom. Pojasnil je, da je bil pred odstopom deležen številnih pritiskov zaradi podpore, ki jo je izrekel Bržanovemu projektu izgradnje dvigala na Markovec. Čeprav sam poimensko ni navedel, kdo stoji za temi pritiski, je iz konteksta njegovih izjav jasno, da so pritiski prišli iz orbite nekdanjega župana Popoviča, ki je poskušal angažirati svoje podpornike v svetu lokalne skupnosti, da bi Čurina razrešili. Dejal je, da so mu nekateri člani KS Žusterna jasno dali vedeti, da so dobili navodilo, da ga morajo »zrušiti, ker podpira zamisel Aleša Bržana glede mobilne povezave na Markovec«. Ob tem je poudaril, da sam nikoli ni kandidiral iz političnih vzgibov, temveč z željo delovati na najnižji ravni lokalne samouprave v dobrobit vseh stanovalcev krajevne skupnosti.

Nekdanji župan, ki je dvakrat zapored izgubil županske volitve proti Bržanu, je k nasprotovanju izgradnji dvigala pozival tudi javnost ter napovedal množičen protest pred sejo občinskega sveta, je bil znova poražen. Bržanu je uspelo zbrati podporo za gradnjo dvigala, nekdanji župan pa je prejel zaušnico s strani občanov, kajti na njegov poziv k protestu se občani niso odzvali – tako da protesta pred sejo občinskega sveta ni bilo.

Dela v zvezi z izgradnjo dvigala, urejanjem njegove neposredne okolice in zagotavljanjem kolesarskih povezav bi po Bržanovih besedah lahko pričeli v letu 2026, dvigalo pa naj bi prve pešce in kolesarje prepeljalo v letu 2028.

U.R.