V Kopru razstava ob 30-letnici genocida v Srebrenici
Julija leta 1995 je v Srebrenici Vojska Republike Srbske na čelu z generalom Ratkom Mladićem in vodjo bosanskih Srbov Radovanom Karadžićem izvedla genocid, v katerem je bilo ubitih več kot 8000 muslimanskih moških in dečkov, ki so jih pred tem ločili od žensk in drugih otrok, jih sistematično pokončali, trupla pa zakopali v množična grobišča. Kasneje so ostanke poskušali premestiti, da bi dokaze prikrili. Ob trideseti obletnici genocida so v Pokrajinskem arhivu Koper pripravili razstavo »30 let po genocidu v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami«.
Srebrenica po treh desetletjih še naprej ostaja simbol neuspeha mednarodne skupnosti za zaščito ljudi in preprečitev genocida, katerega posledice so prisotne še danes – ne le v Bosni in Hercegovini, marveč tudi v slovenskih mestih, kjer živijo tisti, ki so grozote občutili na lastni koži. Razstava prinaša osebne zgodbe preživelih iz Srebrenice in Prijedora, ki so življenje po vojni ponovno zgradili v Sloveniji. Najhujše posledice vojnega nasilja so trpeli nedolžni civilisti. »Šlo je za načrtno uničevanje bosanskih intelektualnih, verskih, gospodarskih in političnih voditeljev. Med prvimi žrtvami so bili zdravniki, učitelji, profesorji, sodniki in direktorji podjetij. Ljudje, ki so predstavljali hrbtenico skupnosti,« je takratne dogodke opisala Ela Porić, magistrica kulturologije in vodja spominskega programa 8372 živih spominov.
Na ozemlju BiH je leta 1991 živelo približno štiri milijone ljudi, do konca vojne leta 1995 je bilo več kot dva milijona ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove. »Želim si, da se to nikoli ne bi ponovilo. Nobenemu ne želim, da doživi to, kar sem doživel jaz kot otrok,« je svoje občutke strnil Amir Alibašić, ki je bil tedaj star sedemnajst let.
Otvoritvi je prisostoval tudi župan MOK Koper Aleš Bržan, ki je izpostavil, da razstava ni le spomin, ampak tudi opomin in klic k odgovornosti, da nikoli več ne smemo dovoliti, da bi pomembnost človeških življenj tako zlahka prezrli. O genocidu, da je pomembno govoriti tudi zdaj, ko se pred našimi očmi nedaleč stran znova dogajajo podobne stvari, je še dodal.
Razstava je plod sodelovanja organizatorjev s Spominskim centrom Srebrenica in temelji na poglobljenih intervjujih s petnajstimi posamezniki, posnetimi konec leta 2023 v okviru skupne produkcije centra in Kulturno-izobraževalnega zavoda MKC Ljubljana. Obiskovalci si lahko preberejo pisna, ali pa si ogledajo video pričevanja ter osebne predmete pričevalcev, ki ne pripovedujejo le o vojni, ampak tudi o izgubi, preživetju, selitvi in tihem boju za dostojanstvo v novem okolju. »Gre za dokument časa, ki nas sooča z vprašanji odgovornosti, človečnosti in možnosti za obnovo življenja po uničenju,« so zapisali organizatorji razstave, ki bo na ogled v Kopru do konca oktobra, po tem, ko so si jo lahko že ogledali v prestolnici. Razstava je sicer del spominskega programa 8372 živih spominov, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
Andraž Velkavrh
