V Kopru bodo porabili več kot Ankaran, Izola in Piran skupaj

Občine slovenske Istre nameravajo v letu 2025 porabiti 215 milijonov evrov

V predprazničnem tednu ob izteku letošnjega leta so občinski sveti vseh štirih občin slovenske Istre – Ankarana, Kopra, Izole in Pirana – sprejeli proračune za prihodnje leto. Največ, več kot v treh preostalih občinah skupaj, bodo trošili v Kopru, kjer nameravajo porabiti več kot 117 milijonov evrov, od česar naj bi več kot  40 odstotkov namenili za različne investicije. 

Rekordni proračun Mestne občine Koper
Znaten delež proračuna, dobrih 26 milijonov evrov, bodo porabili za naložbe v komunalno infrastrukturo, kot sta projekta izgradnje kanalizacije Gažon – Poletići – Beli kamen in kanalizacije na novi aglomeraciji Škocjan. Skoraj deset milijonov bo namenjenih prometu in prometni infrastrukturi v mestu in na podeželju – tudi za nova parkirišča in garažni hiši v Prisojah ter ob Krožni cesti. Podoben znesek so predvideli za izobraževanje, pri čemer med večje naložbe uvrščajo dokončanje obnove stavbe osnovne šole in gimnazije z italijanskim učnim jezikom ter izgradnje telovadnice OŠ Šmarje. V 2025 nameravajo izpeljati tudi obnovo kuhinje enote Slavnik Vrtca Semedela. 

Približno 3,5 milijona evrov naj bi v naslednjem letu občino stala izgradnja novega zdravstvenega doma – skupna vrednost je sicer ocenjena na 21 milijonov, od česar namerava občina zagotoviti 13 milijonov evrov. Iz Mestne občine Koper (MOK) so sporočili, da bo projekt »zagotovil ustrezne pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev, boljšo oskrbo bolnikov in kakovostnejšo zdravstveno obravnavo v skladu s sodobnimi standardi«. Že januarja naj bi pridobili vse dokumente za izdelavo projektne dokumentacije in nato objavili javno naročilo za izvedbo gradbenih del.

Programu obnove vodne oskrbe so v proračunu za prihodnje leto odmerili 2,5 milijona evrov, od tega 858 tisočakov za projektno zmanjšanje ogroženosti zagotavljanja oskrbe s pitno vodo in 440 tisoč evrov za izdelavo dokumentacije, pridobitev soglasij ter stroškov inženiringa, pri skupno 117 milijonov evrov vrednem projektu vodooskrbe Krasa in Istre. 

Poldrugi milijon bodo namenili izgradnji sončnih elektrarn na strehah javnih objektov. Milijon evrov je predvidenih za projekt Zelena infrastruktura Bonifika, ki med drugim zajema tudi ureditev odvodnega sistema in zadrževalnika ter izgradnjo pump tracka, utrjene krožne poti za kolesa, sestavljene iz grbin in ovinkov.

Občinski svet je sprejel tudi letni program športa MOK za naslednje leto in mu namenil dobre štiri milijone občinskih sredstev, od česar bo največ denarja porabljenega za vzdrževanje in obnovo nogometnih igrišč. Za same športne programe oziroma njihovo sofinanciranje je predvidenih 744 tisoč evrov.

Z mestne občine Koper so po sprejetju proračuna sporočili, da so v načrtu razvojnih programov predvideli priprave več projektov, s katerimi je občina že kandidirala za državna oziroma evropska sredstva ali pa to še namerava storiti – stičišče kultur Libertas, ureditev območja Kraškega roba, obnova obzidja na taboru v Kubedu ter prenova več zadružnih domov na koprskem podeželju. Ob tem so dodali, da so v proračun uvrstili vse projekte, ki so jih občanke in občani izglasovali v okviru participativnega proračuna.

Pri realizaciji rekordnega proračuna si bodo v Kopru pomagali tudi s posojili. Poleg dobrih 9 milijonov evrov neporabljenega denarja, kolikor jih bodo v naslednje leto prenesli iz letošnjega, se nameravajo zadolžiti za največ 10 dodatnih milijonov. Stanje dolga Mestne občine Koper iz naslova kreditov bo na zadnji dan letošnjega leta znašalo nekaj manj kot 29 milijonov evrov in se bo v naslednjem letu povečalo na največ 35 milijonov, saj bodo poleg najema novih kreditov v letu 2025 odplačali tudi 3,5 milijona evrov obstoječih. 

V proračun Izole dodali 18 novih projektov
V Izoli so že potrjeni proračun dopolnili z 18 novimi projekti, ki bodo večinoma financirani ali sofinancirani iz državnih ali sredstev Evropske unije, tako da si v 2025 obetajo 30,2 milijona evrov vreden proračun. Za povišanje tako dohodkovne kot odhodkovne strani proračuna se lahko zahvalijo spremenjenim tržno-gospodarskim razmeram in potrebi po uskladitvi proračuna s spremembami plačnega sistema. 

Med novimi naložbami, ki ob pripravi prejšnje različice za leto 2025 v proračunu niso bile predvidene – proračuna za 2024 in 2025 so namreč sprejeli ob koncu leta 2023 – velja omeniti dobrega pol milijona evrov za zamenjavo umetne trave na mestnem stadionu, 165 tisoč evrov za ureditev Centra za obiskovalce v Podestatovi palači in nekaj manj kot 90 tisočakov za sončne elektrarne na športni dvorani v Kraški ulici. Dograditi nameravajo Južno cesto in urediti zunanji prostor območja šole v Livadah. Prispevali bodo tudi svoj delež sredstev za projektno dokumentacijo naložbe v projekt Vodooskrbe slovenske Istre ter Krasa. Dober milijon evrov je predviden za dokončanje čistilne naprave v Kortah, slabega pol milijona za ureditev zbirnega centra ter še enkrat toliko za rekonstrukcijo Morove in Plenčičeve ulice. Pol milijona bodo namenili tudi za dodatno opremo Gasilskega doma PGD Izola, medtem ko so nakup gasilskega vozila za PGD Korte predvideli že v pretekli različici proračuna za prihodnje leto. Prav tako so v proračunu za leto 2025 ohranili praktično vse pred tem predvidene naložbe, vključno z obnovo občinskih stanovanj na Krpanovi ulici. 

Ob povečanju prihodkov iz naslova državnih in sredstev EU so sredstva za dodatne naložbe pridobili s pomočjo racionalizacije stroškov pri upravljanju občinskega premoženja in racionalizacije stroškov izdelave novega občinskega prostorskega načrta. 

Za realizacijo proračuna v letu 2025 se namerava izolska občina zadolžiti za največ 2,2 milijona evrov in odplačati 1,2 milijona starih posojil. Upoštevajoč trenutni dolg in načrte v zvezi z zadolževanjem ter odplačevanjem dolgov v prihodnjem letu, bodo leto 2025 sklenili s približno 11 milijoni evrov dolga. 

V Piranu bodo porabili 54 milijonov
Za prihodnje leto so v občini Piran ob 47 milijonih prihodkov predvideli porabo 54 milijonov evrov. Razliko bodo zagotovili s prenosom sredstev, ki jih niso porabili v letošnjem letu (3,4 milijone evrov) in s posojilom v višini 3,7 milijona evrov. Posojilo naj bi v celoti namenili največji naložbi v prihodnjem letu, izgradnji vrtca v Luciji, ki bo z 22 oddelki daleč največji v občini. 

Ob tem nameravajo urediti priobalno območje, vključno s kopališčem v Portorožu, obrtno cono v Dragonji, pričeti z izgradnjo športnega parka ter pripraviti dokumentacijo za izgradnjo dvorane za borilne veščine in ples. 

Poleg naložbe v prej omenjeno gradnjo vrtca v Luciji so v proračunu za prihodnje leto predvideli tudi sredstva za dokončanje investicije v Osnovni šoli Sv. Peter in za izdelavo projektne dokumentacije za Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. 

Leto 2024 bodo v Piranu zaključili z zadolženostjo pri približno 14 milijonih evrov, čemur bodo do konca leta 2025 dodali še en milijon. 

V Ankaranu lahko investicijam namenijo slabe štiri milijone
Najmlajša občina slovenske Istre ima nominalno najnižji proračun in hkrati najvišjega, če upoštevamo odhodke glede na število prebivalcev. S 14,2 milijona evrov načrtovane porabe v letu 2025 to pomeni nekaj več kot štiri tisoč evrov na prebivalca. Proračun za leto 2025 nameravajo realizirati brez novih zadolžitev, saj bodo iz letošnjega leta v 2025 prenesli približno 950 tisočakov in tako zapolnili vrzel med predvideno porabo in dobrimi 13 milijoni načrtovanih dohodkov. 

Po izgradnji pokopališča, ki je bilo dokončano letos, se bodo v prihodnjem letu lotili priprave dokumentacije in projektov za zagotovitev prostorov za ambulante Zdravstvenega doma Ankaran. Poleg obnove občinskih cest in obalnega pasu se bodo, sodeč po proračunskih postavkah za leto 2025, v Ankaranu lotili tudi urejanja komunalne infrastrukture in športnega parka Sveta Katarina. Proračunska sredstva so predvideli tudi za postavitev sončne elektrarne na streho vrtca ter za pripravo dokumentacije in projektov za realizacijo prihodnjih naložb, med drugim tudi za izgradnjo bodočega Mladinskega centra Ankaran, ki bi ga radi zgradili v Valdoltri. 

U. R. 

Back to top button