V Ankaranu je preglasno
Vlada Republike Slovenije pripravlja novo Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki je konec julija šla v javno razpravo. Rok za pripombe se je iztekel 15. septembra, med najbolj glasnimi nasprotniki pa je bila Občina Ankaran, ki je na ministrstvo vložila obsežne pripombe in zahtevala umik predloga iz procedure. Po mnenju Ankarana gre za uredbo, ki je »pisana po meri Luke Koper«, medtem ko ministrstvo predlog zagovarja kot nujno posodobitev pravil iz leta 2005. Že Ustavno sodišče je leta 2022 podobno uredbo iz leta 2018 razglasilo za neustavno, Komisija za preprečevanje korupcije pa je tedaj opozorila na tveganje »favoriziranja parcialnih interesov«. Ankaran trdi, da je zdajšnji predlog praktično kopija neustavne uredbe.
Občina Ankaran v svojih pripombah izpostavlja pet najpomembnejših točk. Prva je zahteva po popolnem umiku predloga in pripravi nove uredbe, ki bi jo pripravili strokovnjaki, nepovezani s pripravo neustavne uredbe iz leta 2018. Občina meni, da predlog drastično znižuje raven varstva pred hrupom v primerjavi z uredbo iz leta 2005, ki še velja, in s tem posega v ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja.
Druga točka je odprava sporne določbe, da se uredba ne uporablja za hrup, ki ga povzročajo ladje. Po trenutnem besedilu bi to pomenilo, da ladijski hrup – tako v pristanišču kot na sidrišču – sploh ne bi imel zakonsko določenih omejitev. Po izkušnjah iz preteklosti to pomeni, da je Luka Koper v praksi oproščena odgovornosti za prekomeren hrup. Občina opozarja, da takšna izjema ni predvidena niti v evropski zakonodaji niti v nacionalnih predpisih drugih pomorskih držav.
Tretja pripomba se nanaša na zvišanje dovoljenih mejnih vrednosti hrupa za določene dejavnosti, med njimi pristaniško in letališko dejavnost, pa tudi industrijo in logistične centre. Predlog predvideva zvišanja za 15 decibelov in več, kar pomeni večkratno povečanje intenzitete hrupa in bistveno slabše pogoje za življenje v okolici. Občina predlaga, da bi za vse dejavnosti veljale enake splošne mejne vrednosti kot doslej.
Četrta kritika zadeva določbe, ki povzročiteljem hrupa omogočajo, da se izognejo ukrepom z utemeljitvijo, da ti niso ekonomsko upravičeni ali da jih zgolj načrtujejo v prihodnosti. Po mnenju občine to odpira vrata zlorabam in pomeni, da lahko povzročitelji hrupa sami presojajo, ali se jim splača zmanjševati hrup ali ne.
Peta pripomba pa se nanaša na varstvo narave. Občina predlaga, da se v območja najstrožje zaščite pred hrupom znova vključijo tudi zavarovana območja, kot so naravni parki, kjer je mirno okolje del bistva njihove zaščite.
Župan Ankarana Gregor Strmčnik poudarja: »Širitev dejavnosti Luke Koper se že leta dogaja na račun kakovosti življenja prebivalcev Ankarana. Če država ne bo upoštevala naših argumentov, bomo uporabili vsa pravna sredstva.« Z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pa so sporočili, da bodo »skladno s 70. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) preučili mnenja in pripombe javnosti ter jih v primeru sprejemljivosti primerno upoštevali pri pripravi predpisa. Na osrednjem spletnem mestu državne uprave pa bo ministrstvo najpozneje v 30 dneh po sprejemu predpisa objavilo obrazloženo stališče, v katerem se bo opredelilo do mnenja in pripomb javnosti ter navedlo razloge za upoštevanje oziroma neupoštevanje pri pripravi predpisa.«
Če bi se dovoljene meje hrupa zvišale za 15 decibelov, bi to pomenilo precejšnjo spremembo v vsakdanjem življenju. Za predstavo: šepet meri okoli 30 decibelov, zvok v mirni knjižnici približno 40, kar je tudi raven, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča kot zgornjo mejo glasnosti za nočne ure. Že pri 55 decibelih se lahko začnejo zaradi dolgotrajne izpostavljenosti pojavljati zdravstvene težave, zato WHO ta prag navaja kot kritičen za dnevno izpostavljenost. Običajen pogovor doseže približno 60 decibelov, promet na prometni cesti 70 do 80, kosilnica okoli 90, koncert ali dogajanje v nočnem klubu okoli 100, vzlet letala pa lahko doseže 120 decibelov, kar se pogosto označuje za mejo bolečine, čeprav je ta odvisna še od frekvence in trajanja zvoka. Vsako povečanje za 10 decibelov pomeni približno desetkrat večjo fizično intenziteto zvoka, kar človeško uho zazna kot približno dvakrat glasnejši hrup. Če torej dovoljena raven naraste za 15 decibelov, to za človeka pomeni približno trikrat glasnejši hrup. Seveda gre za približek, saj zaznava variira glede na okoliščine in vrsto zvoka ter slušne zmogljivosti posameznika.
Andrej Kotar, višji strokovni delavec na Centru za fizikalne meritve Zavoda za varstvo pri delu, je pojasnil praktični pomen mejnih vrednosti hrupa in njihov vpliv na zdravje ljudi. Poudaril je, da trenutno ne obstaja predlog za povečanje mejnih vrednosti hrupa v okolju, čeprav se o tem v preteklosti pogosto razpravlja. »Vsako povečanje hrupa ljudje zaznavajo različno, vendar je dejstvo, da dolgotrajna izpostavljenost visokim nivojem hrupa, kot je na delovnem mestu spodnja opozorilna vrednost 80 dBA, negativno vpliva na počutje in zdravje ljudi,« je pojasnil.
Dejal je še, da novejše ladje povzročajo manj hrupa, glavni viri le-tega pa so predvsem hladilne in prezračevalne naprave, ki delujejo, tudi ko je ladja privezana. »V lanskem letu smo v Ankaranu izvedli daljše meritve hrupa pri objektih z varovanimi prostori. Takrat se je pokazalo da je imel hrup prometa ceste Škofije – Lazaret na stanovanjske objekte severno od nje večji vpliv kot hrup ladij,« je izpostavil. Kotar je opozoril tudi na širšo problematiko hrupa v okolju. Največ hrupa povzročata cestni in letalski promet, medtem ko je hrup pristanišč omejen na neposredno bližino. »V primerjavi z zahodnim svetom smo v Sloveniji še vedno manj obremenjeni s hrupom. Zato je izjemno pomembno, da pri prostorskem načrtovanju stanovanjskih objektov ne umeščamo preblizu virov hrupa,« je dodal.
Spopad med Ankaranom in ministrstvom kaže, da hrup ni samo številka na papirju, ampak neposredno vpliva na življenje ljudi. Odločitev, kako bo uredba izgledala v končni obliki, bo pokazala, ali bodo prevladali interesi prebivalcev ali gospodarskih dejavnosti, kot je Luka Koper.
Ana Zupan
