Urejanje obalnega pasu med Žusterno in Izolo se zamika
Uresničitev projekta ureditve obalnega pasu med Žusterno in Izolo se zamika. Ponudba izbranega biroja je namreč ocenjeno vrednost projekta presegla za skoraj 290.000 evrov, so pojasnili na koprski občini. Pogajanja bodo zdaj nadaljevali z drugouvrščenim birojem.
Mestna občina Koper in Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije sta strokovno najprimernejšo rešitev za ureditev 3,5 kilometra priobalnega pasu med Koprom in Izolo izbrali v začetku februarja 2024. Začetek gradnje je bil prvotno predviden v letu 2027.
Izbiri najprimernejše rešitve je sledilo več usklajevalnih in pogajalskih sestankov s prvouvrščenim birojem Landstudio 015, vendar z njim občina ni prišla do finančnega dogovora, so poročale Primorske novice.
V skladu z natečajno dokumentacijo bo občina pogajanja o ureditvi obalnega pasu nadaljevala z drugouvrščenim birojem, so za STA potrdili na koprski občini. Ocenjevalna komisija je drugo nagrado podelila biroju Bruto, so spomnili.
Za projekt, ki je na območju koprske občine ocenjen na skoraj 8,2 milijona evrov brez DDV, si bodo prizadevali pridobiti sredstva iz naslednje finančne perspektive EU. Iz tega pa izhaja, da ureditve priobalnega pasu ne bo možno izvesti v aktualni finančni perspektivi, ki se izteče v prihodnjem letu, so pojasnili na občini.
Sicer pa je odložitev sovpadla s spremembo časovnice urejanja kopališča v Žusterni, ki se je razdelila na dve leti. “Urejanja obmorskega pasu na dveh različnih, a bližnjih lokacijah si namreč ne bi želeli izvajati istočasno,” so opozorili na koprski občini.
Natečajna rešitev biroja Bruto po oceni natečajne komisije, dostopni na spletni strani zbornice za arhitekturo in prostor, ponuja inovativno celovito in prepoznavno zasnovo obalne promenade, pri čemer stopnjuje zgoščenost prostorskih ureditev z bolj urbanimi med Jadranko in Rudo, Krožno cesto in Žusterno ter naravnim ambientom v osrednjem delu.
Kot je še ugotovila natečajna komisija, je posegov v prostor manj, rešitev predvideva uporabo obstoječih prvin ter njihovo reinterpretacijo, med drugim pa dopolnjuje poteze drevoreda ter ohranja vizualno in funkcionalno celovitost nasipa Parenzane.
