Tani Jurič blesti v Ankaranu

Za ankaranskimi odbojkaricami je prvi del sezone. V torek so varovanke Ivice Radočaja odigrale še zadnjo tekmo, v četrtfinalu pokalnega tekmovanja so morale priznati premoč ekipi AFM Volley iz Radovljice, ki jih je na domačem terenu premagal s 3:0 (19, 13, 22). V državnem prvenstvu so Primorke trenutno na 6. mestu, oceno jesenskega dela sezone pa je podala Tani Jurič, ki je statistično gledano celo tretja napadalka prve lige. V letošnji sezoni je vknjižila že 210 točk (vodilna v tem segmentu je novogoriška Polona Frelih z 273 točkami), kar znaša povprečno 14 točk na tekmo. Poleti je bila primorana zaradi poškodbe izpustiti svetovno prvenstvo na Tajskem, v letošnji sezoni pa je z odličnimi predstavami znova na dobri poti, da se vrne v slovensko reprezentanco, kjer sicer nastopa tudi njena dvojčica Emi.

Pa ste vendarle dočakali konec prvega dela sezone. Verjetno je bilo kar naporno, saj ste imeli veliko število tekem. Za začetek mi povejte, če ste s puncami že kaj utrujene?

Mislim, da smo. Predvsem na zadnji tekmi se je pokazalo, da je bilo za to mlado ekipo zares veliko tekem, saj nismo vse navajene na tak tempo. Zdaj je pravi čas, da si odpočijemo in pripravimo na drugi del sezone.

Na zadnji tekmi ste izgubili v Radovljici, kar pomeni izpad iz pokalnega tekmovanja. Kako ste videli torkovo tekmo?

Žal se ni izšlo za nas. Mislim, da nismo prikazale naše najboljše igre, mogoče tudi zaradi prej omenjene utrujenosti. V drugem setu smo popustile na sprejemu ter v napadu in potem se nismo znale več pobrati. Radovljica je pokazala odlično igro in zato jim moramo čestitati.

Radovljica vas je letos že trikrat premagala, več kot očitno vam ne ležijo. So vas tokrat s čim presenetile?

Vidi se, da so v primerjavi z nami, veliko bolj izkušene. Imajo nekaj igralk, ki znajo v ključnih trenutkih potegniti in odločiti srečanje. Mogoče bi z boljšo energijo lahko tudi me dobile kakšen set, bomo pa naredile vse, da nam naslednji tekmi proti njim uspe.

V državnem prvenstvu ste na 6. mestu. Kako ocenjujete prvih 15 krogov? Ali ste zadovoljni?

Mislim, da smo lahko zadovoljne s prikazano igro. Na tekmah, kjer nismo bile favorit, smo dobro odigrale, zlasti na tekmi proti Calcitu, ko smo stopile skupaj in dokazale, da smo lahko neugoden nasprotnik. V celoti gledano smo lahko zadovoljne, se pa zavedamo, da bi lahko pokazale tudi kaj več.

Kakšen bo cilj Ankarana v nadaljevanju sezone?

Vsekakor to, da ostanemo na 6. mestu, a vemo, da bo borba za to mesto s Šempetrom kar huda, saj smo točkovno kar blizu. Dobro izhodišče bi nam v nadaljevanju po vsej verjetnosti namenilo Kamničanke, ki smo jih letos že premagale, zato bi lahko upali tudi na preboj v polfinale.

Kateri so tisti segmenti, ki ste jih popravile v primerjavi z lansko sezono in kaj še morate popraviti?

Poboljšale smo se na vseh področjih, mogoče imamo še največ težav s sprejemom. Naša močna točka je predvsem dober servis, s katerim nasprotnice spravimo iz mreže in to bo naš cilj tudi na naslednjih tekmah.

Kako ste vi zadovoljni z vašimi predstavami? Ste tretja najboljša napadalka lige.

Glede na mojo poškodbo je bil začetek sezone kar težek. Po pravici povedano nisem pričakovala, da bom že tako hitro ujela formo. Za mojo dobro igro so zaslužne predvsem ekipa in soigralke, ki mi zaupajo vse te žoge oziroma podaje.

Kako ste zdaj zdravstveno? Vemo, da ste poleti zaradi poškodbe morali izpustili svetovno prvenstvo.

Na začetku je bilo težko predvsem psihično priti nazaj v formo in se privaditi na zahteven ritem tekem, zdaj pa sem v redu, brez nekih težav.

Je pa bila del zgodovinskega uspeha slovenske reprezentance vaša sestra Emi, ki je letos druga najboljša sprejemalka. Kako je igrati skupaj z dvojčico v isti ekipi, kjer sta obe nosilki?

Odlično, saj je to res ena posebna izkušnja in mislim, da tega ne moreš razumeti, če nisi dvojček. Dober občutek je, ko imaš ob sebi nekoga, ki te stalno podpira in to se pokaže potem pri najini igri.

Kako ste vi spremljali svetovno prvenstvo na Tajskem?

Emi sem spremljala na vseh tekmah in res sem bila ponosna. V meni je to prvenstvo vzbudilo posebne občutke, saj je na tako pomembnih tekmah igral nekdo, ki mi je tako blizu.

Ali se doma veliko pogovarjata o odbojki ali samo, ko sta v dvorani?

Doma poskušava odbojko odklopiti, a je po tekmah to praktično nemogoče. Ta šport je bil od vedno pomemben del v naši družini, starša naju podpirata, tako da sva tudi zaradi tega tako uspešni.

Kakšni so vaši osebni cilji v tem športu, tako reprezentančni kot klubski?

Definitivno si želim dobrega zaključka sezone, naslednje leto pa oditi na študij nekam v tujino, kjer bi lahko zaigrala tudi v boljši ekipi. Reprezentančno pa upam na selektorjev vpoklic, da lahko pokažem, česa sem zmožna.

Kaj sicer še počnete, ko niste v telovadnici?

Šola mi vzame kar veliko časa, sicer pa izkoristim prosti čas za druženje s sestro, ki ji velikokrat tudi pomagam pri šolskih obveznostih.

Za konec mi še povejte, kako boste preživeli praznike?

S prijateljicami in soigralkami bomo malo pozabile na odbojko, se odpočile, da bomo lahko v drugi del vstopile bolj zbrano.

Andraž Velkavrh