So pri Poreču piramide?
Pred časom nas je bralec opozoril, da naj bi nekje blizu Poreča, zraven vasice Valkarin, ležale tri piramide. Bile naj bi približno enake velikosti, imenujejo pa se Mali Picug, Srednji Picug in Veliki Picug.
Pravzaprav gre za prazgodovinsko gradišče Picugi, ki se nahaja nekaj kilometrov od Poreča. Sestavljajo ga trije hribi nadmorske višine od 110 do 119 metrov, nenehno pa so naseljeni od rimskega obdobja dalje. Prvotna naselja so obkrožala tri koncentrična obzidja, pomembna pa so zaradi železnodobnih žarnih nekropol, ki so jih tam našli. »Gre za naselbine z velikim raziskanim grobiščem iz časa železne dobe oziroma prvega tisočletja pred našim štetjem,« sporoča Martina B. Kavur, izredna profesorica z oddelka za arheologijo in dediščino na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Kot je še dodala, so informacije v zvezi s piramidami na tem področju nepreverjene: »Skratka, gre za senzacionalistične nebuloze. Ljudje, ki tam živijo, jih zagotovo ne imenujejo piramide.«
Na te prazgodovinske naselbine, ki jim pravimo tudi gradišča oziroma kaštelirji in so nastala v drugem in prvem tisočletu pred našim štetjem ali natančneje v času bronaste in železne dobe, se je osredotočal tudi projekt Kaštelir. Ostanki gradišč ali kaštelirjev iz tega obdobja se nahajajo na območju Krasa, najti jih je tudi v Brkinih, Čičariji in drugod po Istri, vse do Kvarnerja. Picugi pri Poreču predstavljajo tri pomembna arheološka najdišča, ki predstavljajo ostanke starodavnih utrdb, naselij na gričih, ki so nudila zavetišča antičnim stanovalcem 4.000 let pred našim štetjem.
Tem prazgodovinskim naseljem, grajenim nekaj kilometrov stran od obale v notranjosti Istre, so bližnja rodovitna polja in gozdovi sredozemske makije zagotavljali dobre pogoje za življenje. Centri naselij so bili na vrhovih hribov, obdani z mogočnimi stenami, zgrajenimi v več koncentričnih krogih, predvsem zaradi strateških potreb. Kot še ugotavljajo raziskovalci projekta Kaštelir, so ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja takratni raziskovalci ob vznožju hribov izkopali več kot 750 grobov, odkrite so bile tudi bogate nekropole iz železne dobe. Grobove so našli tudi znotraj obzidja Picuga II.
Tedanji prebivalci so pepel pokojnikov in nagrobno blago pokopavali na več načinov. Veliko število najdenih urn (žar) kaže na številčnost prebivalstva, način pokopa in nagrobno blago pa odsevajo njihov status v skupnosti. Nagrobne žare in bogati nagrobni predmeti, ki jih lahko najdemo v muzejih v Pulju in Poreču, večinoma pa so shranjeni v Trstu, kažejo tudi na zgodovino stikov prebivalcev Istre s skupnostmi Caput Adriae ter z Etruščani iz širšega območja v prvem tisočletju pred našim štetjem, še ugotavljajo avtorji projekta Kaštelir.
Franc Šturm, ki v svojem samostojnem podjetju raziskuje biopolja, pa pravi, da imajo omenjeni trije grički nekaj skupnega tudi z egipčanskimi piramidami. »Da jih je nekdo poimenoval piramide in od kod izvira to poimenovanje, tega ne vem. Imajo pa nekaj skupnega s piramidami – grički Picuge nimajo oblike piramide, ampak stožca, in so postavljeni eden zraven drugega v ravni vrsti, samo drugi malo izstopa. V ravni liniji so tudi egipčanske piramide v Gizi pri Kairu in tudi tu je srednja malo premaknjena iz vrste, tako kot pri teh Picugah. Piramide so kot fraktalna (pomanjšana) slika ozvezdja Orion(grškega junaka) – v Orionu so tri zvezde postavljene ena za drugo v ravni liniji in te predstavljajo Orionov pas. Tudi v ozvezdju Oriona so na področju njegovega pasu tri zvezde v ravni vrsti, s tem da je srednja premaknjena. Torej, če postavimo na površino zemlje skale v enaki razporeditvi kot so zvezde na nebu, tudi če gre samo za del teh zvezd, dobimo fraktalno sliko ozvezdja, kar na zemljišču povzroči, da tiste skale dobijo močnejšo energijo od ostalih skal. To jim je skupno s piramidami v Gizi – torej geometrijska postavitev, ki zagotavlja oziroma povzroči, da se pojavi močnejše polje, močnejša energija kot drugje pri drugih skalah. Gre za megalitsko postavitev – in takih postavitev je v Sloveniji in po Sredozemlju veliko.«
Redkokje naj bi se zgodilo, kot še dodaja Šturm, da so cel objekt od začetka do konca postavili ljudje, ampak so objekti taki, da je že narava nekaj naredila, ljudje pa so to le še dodatno oblikovali. Kot še dodaja, so Picugi nedvomno še danes delujoč energijski stroj. Nekoliko ga je sicer že načel zob časa in izgubil je prvotno obliko, zaradi česar učinkuje nekoliko slabše, vendar še vedno deluje. »Naša kultura je zgrajena na drugih načelih in še ne more v celoti razumeti namena uporabe te naprave. Za kakšne namene so jo uporabljali ljudje, ki so živeli tod pred več kot desetimi tisočletji, pa bomo izvedeli šele takrat, ko bomo dosegli raven njihovega znanja,« meni Franc Šturm.
Podobno sporoča Orionova korelacijska teorija, kot sta jo razložila popularna avtorja Graham Hancock in Robert Bauval. Temelji na predlagani natančni korelaciji treh piramid v Gizi s tremi zvezdami ζ Ori, ε Ori in δ Ori – zvezdami, ki tvorijo Orionov pas – v relativnih položajih, ki so jih zasedale te zvezde leta 10.500 pred našim štetjem. Avtorji trdijo, da geografski odnos sfinge, piramid in Nila iz ptičje perspektive neposredno ustreza ozvezdjem Leva, Oriona in Rimske ceste. Včasih je ta teorija omenjena kot primer (psevdo)arheologije, načeloma pa gre za teorijo, ki je v nasprotju s priznanimi teorijami osrednjih znanstvenikov te stroke.
Ana Lešnik
