Slovenija vodilna na področju kakovosti kopališč

Poletna sezona je v polnem zamahu, naravna kopališča so polna kopalcev, zato je vprašanje kakovosti kopalnih voda izjemno pomembno, ne le zaradi varnosti, temveč tudi zaradi zaupanja, ki ga prebivalci in obiskovalci polagajo v naravno okolje. Kopališča ob Jadranu sicer veljajo za zgledna po mednarodnih standardih, a zgodovina posameznih točk, kot je recimo kopališče v Žusterni, kaže, da pozornost in nadzor ostajata ključna faktorja za ohranjanje kakovosti.

V preteklosti je bila Žusterna ena od medijsko bolj izpostavljenih točk slovenske obale zaradi izlitja fekalij v morje, ki se je tam zgodilo leta 2019. Zaradi onesnaženja so pristojne institucije, med njimi Agencija RS za okolje (ARSO) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), takrat na celotnem območju odsvetovale kopanje. Po dogodku je bila izvedena sanacija kanalizacijskega sistema, uvedeni pa so bili ukrepi za omejitev izpusta hudournika, ki je nosil onesnažene vode v morje. NIJZ je leta 2021 v poročilu ponovno zapisal, da je bilo na kopališču zaznati več kršitev in vonj po fekalijah, čeprav so takrat na občini trdili drugače, vendar redno merjenje kakovosti vode od takrat dalje kaže, da je stanje v Žusterni zdaj stabilno in ustreza vsem higienskim standardom.

V začetku letošnje kopalne sezone, so bile konec maja izvedene prve meritve kakovosti morske vode na slovenski obali. Rezultati so pokazali, da so imele vse kontrolne točke zaznane vrednosti znotraj dovoljenih meja za prisotnost bakterije E. coli in intestinalne enterokoke. To sta dve vrsti bakterij, ki ju zdravstvene in okoljske službe najpogosteje uporabljajo kot pokazatelja fekalnega onesnaženja v kopalnih vodah. Prisotnost teh mikroorganizmov sama po sebi ne pomeni nujno prisotnosti nevarnih patogenov, vendar njuna povečana koncentracija v vodi kaže, da je v okolje verjetno prišlo človeško ali živalsko blato. Te meritve bodo izvajali vsakih 14 dni do zaključka sezone 15. septembra, podatki pa bodo sproti dostopni na spletnih straneh ARSO.

Reka Rižana sicer ne sodi med morska kopališča, a je pomemben vodni vir in rekreacijsko-osvežilna točka. pretekle težave z onesnaženostjo reke so bile večinoma povezane z nenadzorovanimi izpusti iz greznic ali dotrajane infrastrukture. Ob večjih deževjih se lahko kakovost vode začasno poslabša. ARSO sistematično nadzoruje vse kopalne vode, kar vključuje tudi območja, bližja ustjem rek, a ne izdaja ločenih poročil za Rižano kot kopališče.

Po evropskem poročilu ARSO in podatkih Evropske okoljske agencije so bile vse kopalne vode na obali slovenskega morja lani brez izjem ocenjene kot odlične. Žusterna kot specifično kopališče zaradi bližine hudournika ob hujšem deževju včasih doseže le oceno dobro, kar pa ne vpliva na splošno odlično stanje večine ostalih obalnih kopališč. Slovenija je tako nad evropskim povprečjem in se uvršča med vodilne države glede kopalne kakovosti.

Ana Zupan