Semedelčani (znova) pozivajo k ureditvi Slavnikovih garaž

Območje garaž nekdanje avtobusne družbe Slavnik je v Semedeli že nekaj let na slabem glasu. V 90. je to posestvo odkupil koprski podjetnik Alojz Gregorčič, ki je poskušal Semedelčane vse od takrat prepričati v realizacijo številnih projektov, a je vselej naletel na nasprotovanje. Še najbližje dogovorom je prišlo pred dobrimi štirimi leti, ko se je resno in na glas razmišljajo o projektu »Novi Slavnik«, ki bi močno spremenil podobo Semedele, vendar se je tudi takrat zalomilo. Po obdobju tišine so se zdaj znova oglasili krajani, ki so v javnem pismu povedali, kaj si mislijo o trenutnem stanju Slavnikovih garaž.

»Ali se bo področje nekdanjih Slavnikovih garaž v spodnji Semedeli že kdaj umno uredilo? Kako to, da so zastali pogovori – dogovori Civilne iniciative za Novi Slavnik z občino (temelječi na velikem številu podpisov prebivalk in prebivalcev)? Občina je edina, ki bi lahko smiselno presekala ta večdesetletni gordijski vozel, zemljišče od zasebnika odkupila in ga namenila skupni, javni rabi, kar naša velika skupnost in drugi možni uporabniki tudi potrebujemo. Razgradnje kamionov in drugih težkih strojev ob cerkvici in vrtcu v spalnem naselju res niso odraz kvalitetnega odnosa lastnika zemljišča do prostora in prebivalcev, niti ne gre zaupati, da imajo uporabniki urejene lovilce odpadnih strojnih tekočin – tudi ker razgrajujejo mašine le nekaj metrov od morja. In to na območju nekdanjega koprskega pokopališča, tako rekoč na posvečeni zemlji. Prav tako ne moremo zanemariti, da je lastnik že dvakrat grozil na tem mestu z megagradnjo, čemur smo se prebivalci odločno uprli. Samo v vednost: MO Koper ima letos proračun visok kar 117 milijonov evrov. In ni treba, da občina zemljišča v svoji lasti zmeraj samo prodaja, kdaj lahko kakšno, primerno za svoje prebivalce, tudi odkupi, mar ne? (Tako poceni, kot se je občina tega zemljišča pred kar nekaj leti brezumno ’rešila’, žal ne bo prišlo v poštev.) Dajmo, ljudje, eni, drugi in tretji – tako ne gre več. V dobro skupnosti!«  

MOK in KS Semedela odgovarjata

O pismu in pozivu krajanov smo povprašali tudi na MOK, kjer pa so bili zelo redkobesedni. Povedali so, da so v preteklosti po objavi poziva k oblikovanju izhodišč za pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje »Slavnik«, kjer predstavljena ureditev ni bila pozitivno sprejeta, skupaj z županom imenovali skupino za pripravo predloga izhodišč za urejanje območja Slavnikovih garaž, vključno z vrtcem, cerkvijo in vplivnim območjem. Delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki MOK, Iniciativa krajanov za Novi Slavnik in kulturno umetniškega društva C3 – Avtomatik delovišče, je oblikovala predlog, ki pa ni bil potrjen s strani vseh udeležencev. Na koncu so na MOK še pritrdili, da trenutna obstoječa dejavnost ni primerna za ta prostor, kljub temu pa v letošnjem proračunu ni predvidenih finančnih sredstev za odkup teh zemljišč.

Predsednik Krajevne skupnosti Semedela Marko Štrkalj je prav tako priznal, da v skupnosti niso zadovoljni s trenutnim izgledom in stanjem Slavnikovih garaž. Pravi, da so, tako kot krajani, nemočni, saj gre za privatno zemljišče, ki bi ga bilo potrebno s strani občine odkupiti. »Na občini odgovarjajo, da mora iniciativa za ureditev priti s strani privatnega lastnika (investitorja), ki bi s privolitvijo krajanov lahko na novo oživel ta del Semedele. Najslabše je tako, kot je zdaj, saj je center našega kraja najbolj degradirano, grdo območje. Na pobudo stanovalcev smo tudi podali dve prijavi na inšpekcijske službe, ki so si to ogledale in dejale, da ni tam nič, kar ne bi smelo biti.« Po drugi strani pa je KS Semedela zagovarjala projekt »Novi Slavnik«, ki je padel v vodo prav zaradi krajanov spodnje Semedele, ki bi jim gradnja visokih stavb zakrila pogled na morje, hkrati pa poskrbela za manj zelenih površin.

Projekt »Novi Slavnik«, ki je zmotil krajane

Krajevna skupnost Semedela je bila, za razliko od nekaterih krajanov, velik zagovornik projekta »Novi Slavnik«, s katerim bi se uredilo celotno območje nekdanjih garaž z okolico. Šlo bi za gradnjo petih stolpičev s petimi oziroma šestimi etažami višine do osemindvajset metrov. Od teh bi bili trije stanovanjski, četrti bi bil hotel oziroma objekt z varovanimi stanovanji, zadnji pa poslovni objekt. Poleg tega bi uredili še dve pritlični etaži s servisnimi storitvami ter dve podzemni z nekaj manj kot tristo parkirnimi mesti, stanovanjskimi kletmi, prostori za tehniko in poslovnimi arhivi. Objekti bi vsebovali tudi trgovino (s svojimi stotimi parkirišči), poslovne in gostinske lokale, otroško igrišče, hkrati pa bi uredili še okolico vrtca. Spremenil bi se tudi vhod v mesto, saj bi podvoz, ki ga redno zaliva, zamenjal nadhod čez hitro cesto. »Vrtimo se v začaranem krogu. Prebivalcem zgornje Semedele je bil projekt všeč, medtem ko je prebivalce spodnje Semedele to zmotilo, ker bi gledali namesto v morje, v zid. Najti bo potrebno kompromis, kajti leta minevajo, stanje pa je vse slabše. Sami smo podpirali projekt, ker bi starejša populacija pridobila lep medgeneracijski center, ki ga pogrešamo, poleg tega pa tudi nova parkirišča, trgovino, nadvoz čez hitro cesto …« 

Krajane Semedele je poleg motečega izstopa iz arhitekture naselja, kjer so praviloma višje zgradbe na vrhu vzpetine, zmotilo tudi poseganje v naravo, zmanjšanje kakovosti bivanja v tem spalnem naselju ter neupoštevanje obstoječega Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih tega območja, ki za širše območje Slavnika predvideva ureditev pretežno oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter le delno stanovanjskih objektov. Vsekakor se bodo morali krajani enega od najbolj poseljenih območij Kopra povezati skupaj s krajevno skupnostjo, MOK ter zasebnim lastnikom, če bodo želeli urediti zgodovinsko območje Slavnikovih garaž, ki v zadnjih letih kaže zares klavrno podobo. Brez skupnih kompromisov bodo Semedelčani, kot kaže, še dolgo opazovali zbirališče tovornjakov.

Andraž Velkavrh