S psmi na vlak iz Postojne do Kopra: Za iskrice sreče v očeh
Za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami je lahko tudi povsem vsakdanja izkušnja priložnost za učenje, samostojnost in vključevanje. Na tem temelji projekt »Za iskrice sreče v očeh«, ki ga že drugo leto izvajajo v Kinološkem društvu Sežana. Z njim želijo osebam, ki so zaradi različnih okoliščin pogosto manj vključene v družbeno dogajanje, ponuditi aktivnosti, pri katerih lahko sodelujejo na drugačen način. Pomembno vlogo pri tem pa imajo šolani psi.
»Ob dejstvu, da tudi študije dokazujejo, kako pomembno vlogo ima lahko žival pri naših zaznavah, čutenju in odzivanju na okolje, smo se odločili ta projekt nameniti osebam z roba naše družbe in tistim, ki so morda včasih premalo aktivno vključeni v vsa dogajanja,« pojasnjuje predsednica Kinološkega društva Sežana Justina Potepan. Ob stiku z živaljo se po njenih besedah ljudje lažje sprostijo in izrazijo, psi pa lahko postanejo pomemben motivator tudi za tiste, ki se sicer težje vključujejo v različne aktivnosti.
Ena od aktivnosti projekta je bila tudi ponedeljkova dogodivščina, na katero so se otroci in mladostniki iz Podružnice PP NIS in PP VI Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna odpravili skupaj z vodniki reševalnih, delovnih in spremljevalnih psov. V sklopu Evropskega tedna mobilnosti so izbrali javni prevoz in se z vlakom odpravili iz Postojne v Koper ter nazaj. »Glavni cilj je bil omogočiti otrokom in mladostnikom drugačno obliko potovanja, ki ga nekateri sploh še niso spoznali,« pravi Potepan.
Pot do železniške postaje je bila že sama po sebi del izkušnje. Udeleženci so morali premagati številne stopnice, ki lahko za posameznike s posebnimi potrebami predstavljajo precejšnjo oviro, nato pa so sledili čakanje na vlak, organiziran vstop in vožnja proti Kopru. Med potjo so opazovali okolico, se pogovarjali in družili z vodniki ter njihovimi psi. Po prihodu na Obalo so se peš odpravili proti središču Kopra, pri čemer so vadili varno gibanje v prometu, upoštevanje prometnih znakov in predpisov ter prečkanje cest in krožišč.
Dan so nadaljevali s sprehodom po mestu, opazovanjem morja, malico v parku ter obiskom mestne tržnice in promenade. Ustavili so se tudi v Kulturnem središču Iskra in Pini, kjer so jim tamkajšnji predstavili svoje delo in nekatere projekte. Sledil je še sprehod do sladoledarne, obisk parka in nekaj poučnih vsebin, nato pa vrnitev na železniško postajo. Čas za povratek je bil precej tesen, saj jim je vlak proti Postojni skoraj ušel.
Prav prisotnost psov je bila pri tem pomemben del celotnega dne. »Psi otroke in mladino vzpodbudijo k večji aktivnosti in vključenosti v vsa dogajanja, kot tudi izražanju lastnih čustev in premagovanju velikokrat nevidnih meja in ovir,« pravi predsednica KD Sežana. Pri osebah z motnjami v razvoju se lahko nekatere ovire ob prisotnosti psa zmanjšajo tudi povsem spontano in nezavedno.
Letos so projekt razširili in vanj vključili več partnerjev. Njegovih učinkov želijo preveriti tudi bolj sistematično. Po izvedbi več aktivnosti bodo s kazalniki uspešnosti ter anketiranjem strokovnega kadra in uporabnikov poskušali ugotoviti, kakšne učinke ima takšen način dela, ter rezultate med seboj primerjati.
Delo Kinološkega društva Sežana sicer ni omejeno na aktivnosti na poligonu. Poleg osnovnih šolanj psov in vodnikov, male šole, poslušnosti in rally obediencea se ukvarjajo tudi z reševalnimi in mantrailing psi. Njihovi usposobljeni psi iščejo pogrešane ljudi in živali, predvsem pse in mačke, ki so jih po njihovih besedah že večkrat uspešno našli in vrnili lastnikom. V društvu delujejo tudi terapevtski vodniški pari in psi spremljevalci, ki so opravili državne izpite pred sodniki Kinološke zveze Slovenije.
Svoje delo širijo tudi skozi več projektov, med drugim »S šapico z roko v roki po Kraških poteh« in »Čisto malo tudi moj kuža«. Letos so sprejeli še nov izziv in omogočili pripravništvo študentki Visoke strokovne šole za fotografijo Sežana.
»V KD Sežana nas deluje nekaj zelo empatičnih posameznikov, ki imamo izjemno razvit socialni čut,« pravi Potepan. Prav povezovanje kinologije z drugimi področji in družbenimi skupinami je zato pomemben del njihovega delovanja. Pri projektu »Za iskrice sreče v očeh« pa želijo predvsem ustvarjati situacije, v katerih lahko otroci in mladostniki skozi stik s psi ter nove izkušnje lažje prestopajo meje, ki jim jih sicer postavljajo vsakdanje ovire.
Ana Zupan
