Reševanje prometnih zastojev v Slovenski Istri

Civilna iniciativa Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin kot hitro rešitev za poletne prometne zamaške predlaga rekonstrukcijo Šmarske ceste

Prometni zamaški v času turistične sezone so v slovenski Istri že pregovorna stalnica. Koprska občina se za reševanje tega problema zavzema za izgradnjo hitre ceste V1 Koper – Dragonja, v Civilni iniciativi Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin (ŠŠTB) pa menijo, da bi problem rešila že rekonstrukcija Šmarske ceste, za katero se zavzemajo. Na tiskovni konferenci so v četrtek, 19. oktobra, predstavili koristi, ki bi jih realizacija te rekonstrukcije omogočila.

»Projekt je odobren, država je zanj že rezervirala denar. Izvedba pa zamuja že pet let. Šmarska cesta je bila poleti, zlasti za vodstvo Mestne občine Koper priložnost za opozarjanje na prometne zamaške, se je pa namenoma zamolčalo o tem projektu, o njegovih koristih in nedopustni zamudi. Navajali so le, da prometnih zamaškov ne bo le, če se zgradi nova hitra cesta V1 Koper – Dragonja, in da se priprave vlečejo zaradi civilnih iniciativ, zlasti naše civilne iniciative ŠŠTB, ki terja podrobno preučitev primernosti te trase,« je povedala Jasna Arko iz Civilne iniciative Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin.

V civilni iniciativi poudarjajo, da niso proti izgradnji hitre ceste, so pa prepričani, da jo je mogoče brez škode zamakniti globoko v zaledje in ohraniti zdrav razvoj, življenje in kmetijsko pridelavo v somestju Šalara, primestju Škocjan, kmetijskem kompleksu Pradisjol in Vanganelski dolini.

»Rekonstruirana Šmarska cesta bo vsem tem prebivalcem omogočila ohranitev dosežene kakovosti življenja. Hkrati je treba preučiti vse variante hitrih cest v zaledju,« še menijo v civilni iniciativi.

Predlog rekonstrukcije vsebuje razširitev Šmarske ceste s preureditvijo dveh krožišč in izgradnjo dveh ločenih pasov za tranzit z navezavo na hitro cesto H5 in iz nje na treh odsekih. V civilni iniciativi zagovarjajo stališče, da bo rekonstruirana Šmarska cesta v veliki meri uspešno nadomestila po njihovem mnenju predrago in za okolje škodljivo varianto hitre ceste V1. Predvsem pa, meni nekdanji sekretar na Ministrstvu za promet in zveze Žarko Pregelj, bi se težave s prometnimi zamaški hitreje rešile s korekcijo obstoječe ceste: »Potrebno je postopati tako, da se predhodno naredijo ukrepi, ki bodo izboljševali obstoječe stanje. To je pa nekaj manjših ukrepov, ki so cenovno sprejemljivi, zahtevajo pa interventno ukrepanje. Gre predvsem za to, da se v križišču Inde naredi direktno navezavo na hitro cesto, da se v času prometne sezone spremeni prometni režim, tako kot se je recimo iz smeri Kopra proti Šalari zaprl en pas, da se lahko iz hitre ceste vključujejo. Nekaj podobnega je treba narediti na križišču Inde in takrat, ko je preveč prometa v smeri Dragonje, je treba pač zapreti prečno prehajanje in uporabiti že obstoječi podvoz pod nadvozom pri Slavčku. Takšni ukrepi bi pospešili odvijanje prometa, ki se zdaj zaradi delovanja semaforja ves čas zaustavlja. Gre za zelo praktičen ukrep, ki zahteva majhno investicijo, ampak je to kot kakšna prehodna faza. Gradi se pa v smislu že izdelanih projektov.«

Pregelj poudarja, da je največja težava v času ukrepanja. Do začetka gradnje hitre ceste bi lahko preteklo še pet let, kar bi pomenilo konstantno obremenitev za ljudi, ki živijo na tem območju.

EVA BRAJKOVIĆ

Back to top button