Reportaža: Spranfest 2025: Med bleščečim pivom, napihljivim gradom in San Marinom

Pretekli vikend je skate park na Markovcu zavzel festival Spranfest, ki ga je Klub študentov občine Koper v sodelovanju s Športno kulturnim društvom Bali priredil že drugič. Organizatorji so ga opisali kot »vikend, ki pere možgane in čisti dušo z bleščečo avro metaironične hiperrealnosti turbopotrošniške distopije«. Dogodek je res združil toliko kontrastov, da so obiskovalci na trenutke nihali med smehom, ironijo in iskreno fascinacijo. Čeprav je bil napovedan dež in je obstajala bojazen, da bodo morali del programa odpovedati, je vreme le ostalo suho in privabilo množico obiskovalcev. Ljudi na koncu ni spral dež, ampak le program.

Na glasbenem odru so nastopili Lupo MC, Kavasutra in Nekrofilane paprike, največji aplavz pa je požel Ansambel Vinotoch Bend Slovenija, ki je s svojo absurdno pripombo, da praznujejo »tretjo obletnico desete obletnice«, potrdil festivalsko estetiko spranega humorja. Zaigrali so svoje zabavne uspešnice, med drugim San Marino, pri kateri je frontman mahal z zastavo opevane države, ter Borovničke in še nekaj komadov s perverznejšimi besedili. Med njihovim nastopom se je ustvaril pravi mosh pit, nekoga pa so celo dvignili nad množico in ponesli na crowd surfing.

V likovnem delu so svoja dela razstavili Janez Škrlec, Lenča Malec, Klara Kracina in Vasja Bradač, medtem ko so performanse soustvarili Gostilna pri palmici in Slika z jezika. Mešanica različnih umetniških izrazov je dala vtis galerije na prostem, kjer je vse od instalacij do improvizacij namigovalo na čudaško, a prepričljivo interpretacijo današnjega zeitgeista.

Pomemben del Spranfesta je bil tudi šank. Na voljo so bile pijače z unikatnimi imeni: koktajli Badaševica, Modro ne bo, Stelex in Sgrassatore, šoti Spranfešta, Sladki greh, Mila tekila, Wodka ter Pelin kovač. Vinsko publiko so pričakali z »en deci beuga ali črnga« ter »stricem špricem«. Med najbolj posebnimi pijačami pa je bilo nedvomno pivo z bleščicami, ki je sprožilo tudi manjši upor: obiskovalec je po daljšem prigovarjanju le dobil kozarec brez bleščic, a z obveznim opozorilom natakarja: »Naslednjo rundo pa moraš vzeti z bleščicami.«

V tattoo kotičku sta Viki Denise Pavletič in Ema Ajster tetovirali obiskovalce kar na licu mesta. V improvizirani kopalnici (da, s pravo WC školjko) so potekale karaoke, kjer je mikrofon nadomeščala cev za tuš, na stojnici 2.skica pa je Naja Stanič prodajala rabljena in predelana oblačila. Sprostitev je ponujal čajni kotiček, energijo pa je sproščal napihljiv grad, ki je postal simbol festivala – nekakšna mini graščina, ki je edino »stanovanje«, ki si ga danes človek še lahko privošči.

Čeprav se Spranfest na prvi pogled zdi kot kaotičen kolaž koncertov, umetniških intervencij in bleščečih koktejlov, v resnici skriva precej premišljen koncept: ponuditi prostor tistim ustvarjalcem, ki »ne sodijo nikamor drugam«. Prav v tem tiči njegova posebnost – v svobodi, humorju in ironični kritiki časa, v katerem živimo.

Ana Zupan