Prometna revolucija Pirana

Občina Piran je sprejela novo Občinsko celostno prometno strategijo (OCPS) 2025–2032, s katero želi prometni sistem v prihodnjih letih preoblikovati v bolj trajnostno, varno in ljudem prijazno smer. Strategija določa razvojne usmeritve občine za naslednje desetletje in temelji na jasni viziji Pirana kot zelene, povezane in varne občine, kjer bodo hoja, kolesarjenje in učinkovit javni prevoz postali temelj vsakodnevnih poti. 

Župan Andrej Korenika v uvodu poudarja, da dokument ni le načrt, temveč skupna zaveza k spremembi potovalnih navad in k višji kakovosti bivanja za vse generacije. V proces priprave strategije je bilo zato vključenih 522 občanov, ki so sodelovali v anketah, javnih razpravah in digitalnih posvetih ter skupaj podali 123 predlogov in prometnih izzivov. Občina Piran po podatkih Statističnega urada iz leta 2023 sicer zajema skupno 18.073 prebivalcev.

V ospredju strategije so štirje glavni cilji: vzpostavitev dostopnega prometnega sistema, ki omogoča socialno vključenost, izboljšanje kakovosti življenja v zeleni in povezani skupnosti, večja prometna varnost za vse udeležence ter boljša dostopnost do storitev, dejavnosti in zaposlitvenih priložnosti. Do leta 2032 želi občina povečati delež hoje na 38 odstotkov, kolesarjenja na 30 odstotkov in uporabo javnega prevoza na 14 odstotkov vseh dnevnih poti, s čimer bi se bistveno zmanjšala odvisnost od avtomobilov. Strategija obravnava vseh sedem ključnih področij mobilnosti, od hoje, kolesarjenja in javnega potniškega prometa do motornega prometa, parkirne politike in mestne logistike, ter prinaša 53 konkretnih ukrepov, ki jih bo občina izvajala postopno, v sodelovanju z državnimi institucijami in sosednjimi občinami.

Analize, opravljene v okviru priprave strategije, kažejo, da kar 75 odstotkov zaposlenih na delo še vedno prihaja z avtomobilom, medtem ko se peš odpravlja le okoli osem odstotkov, s kolesom približno pet, z javnim prevozom pa manj kot sedem odstotkov. Med osnovnošolci skoraj polovica otrok v šolo še vedno prihaja z avtomobilom. Občina želi s postopnim izboljšanjem varnih šolskih poti, z novimi kolesarskimi povezavami in bolj dostopnim javnim prevozom spremeniti potovalne navade in zmanjšati prometne zastoje, zlasti v turistični sezoni, ko so obremenitve največje.

Prometna varnost je eno od osrednjih področij nove strategije. Leta 2023 je bilo na območju občine zabeleženih dvanajst hudih prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo pet kolesarjev in en pešec. Dokument zastavlja ambiciozen cilj, da do leta 2032 v občini ne bo več hudih poškodb pešcev in kolesarjev. Med predvidenimi ukrepi so umirjanje prometa, izboljšanje prometne signalizacije, prenova osvetlitve in redno spremljanje nevarnih točk. Posebna pozornost bo namenjena ranljivim skupinam, kot so otroci, starejši in kolesarji.

Med prednostnimi projekti strategija navaja ureditev novih avtobusnih postajališč, izgradnjo varnih šolskih poti, ločene peš in kolesarske poti ob obali, širitev parkirišč v Piranu, Luciji in Portorožu ter umirjanje prometa v mestnih središčih. Poudarja tudi pomen sodelovanja s sosednjimi občinami in državo pri pridobivanju evropskih sredstev za izvajanje ukrepov.

A čeprav strategija prinaša ambiciozen načrt, eden od vodilnih projektantov cestne infrastrukture Boris Stergar, ki že vrsto let občasno prebiva v Piranu, opozarja na več pomanjkljivosti dokumenta. Po njegovih besedah je občina izrazito turistična, a se turizem v strategiji omenja le bežno, predvsem v povezavi z mejnima prehodoma Sečovlje in Dragonja. »Nobenega podatka ni, koliko turistov je v letnem povprečju in koliko v najbolj obremenjenih mesecih. Zato je tudi podatek o številu prometnih nesreč na tisoč prebivalcev zavajajoč, saj prometnih nesreč niso povzročili samo domačini,« poudarja Stergar.

Kot drugo izpostavlja, da ima občina tudi letališče Portorož, ki je del prometne infrastrukture, a v strategiji ni omenjeno v smislu predvidenega razvoja. Prav tako opozarja, da država umešča v prostor dve hitri cesti: Koper–Dragonja in Jagodje–Lucija, ki bosta potekali po ozemlju občine. »Običajno druge  občine takšne investicije vključijo v svoje načrte, v smislu, kako jih izkoristiti za svoje potrebe,« pravi Stergar.

Pri javnem prometu ga moti, da dokument omenja futuristično železnico, ne pa tudi javnega pomorskega prometa, ki bi bil za obalno občino naravna izbira. »Ladja, ki bi večkrat dnevno povezovala vse obalne kraje, morda tudi Trst, bi bila več kot dobrodošla. Nekoč smo takšno linijo že imeli, spomnite se ladje Big Red,« dodaja sogovornik. Pri mirujočem prometu pogreša načrt gradnje novih garažnih hiš, saj Piran in Portorož nujno potrebujeta vsaj vsak po eno. »Fornače se še vedno omenja kot parkirna površina, je pa naravnost nedopustno, da se tako velika površina neposredno ob morju namenja parkiranju.« Po njegovem bi bilo treba še piransko Punto zapreti za promet skozi vse leto, ne le v poletni sezoni.

Nova prometna strategija tako postavlja trdne temelje za prihodnost, a hkrati odpira prostor za razmislek o tem, kako celovito vključiti turizem, pomorski promet in prostorsko načrtovanje v vizijo trajnostne mobilnosti. Če bodo ukrepi izvedeni po zastavljenem načrtu, bi lahko Piran v prihodnjem desetletju postal zgled sodobnega, trajnostno usmerjenega mesta z manj pločevine, več zelenja in predvsem več prostora za ljudi. 

Ana Zupan