Prihajajo Dnevi mladega oljčnega olja
V koprski protokolarni dvorani sv. Frančiška Asiškega se v petek začenjajo četrti Dnevi mladega oljčnega olja, ki jih pripravljajo Mestna občina Koper, ZMKT in ZRS Koper. Dogodek se je v minulih letih uveljavil kot pomembno srečanje istrskih oljkarjev, namenjeno predstavitvi vrhunskih olj širši slovenski in mednarodni javnosti. Uvodni program Mlado oljčno olje bo tudi letos združil razstavo letošnjih vzorcev ter podelitev nagrad najboljšim mladim oljem Slovenske Istre, prvič pa bodo podelili tudi posebno priznanje zaščitene označbe porekla in nagrado za najbolj priljubljeno olje po izboru gostincev in novinarjev.
Strokovna komisija je v začetku novembra ocenila 121 vzorcev, med katerimi je bilo 50 sortnih olj in 14 z oznako ZOP. Ocenjevalci so izpostavili izjemno kakovost letošnje letine, k čemur so pripomogli tako vremenski pogoji kot pravočasna odzivnost oljkarjev. Rok Babič, namestnik vodje panela na ZRS Koper, pojasnjuje, da pri izboru najboljših olj najprej preverjajo, ali je olje brez napak, nato pa ocenjujejo njegovo svežino ter aromatičnost. Po njegovih besedah med najpogostejšimi aromami prepoznajo mandelj, paradižnik in artičoko. Pri vrhunskih oljih pa še posebej cenijo kompleksnost, kar pomeni čim širši spekter arom, ter harmoničnost, torej skladnost med vonjem in okusom. Kot pravi: »Če iščemo šampionsko olje, gledamo, da je kompleksno – torej koliko različnih deskriptorjev lahko identificiramo. Pomembno je, da tisto, kar zavohamo, v ustih tudi začutimo.«
Babič dodaja, da napake olja takoj izključijo iz najvišje kakovostne kategorije, medtem ko ekstra deviško olje odlikujejo sadežnost, grenkoba in pikantnost. Slednji dve lastnosti sta povezani z vsebnostjo biofenolov, zato je oljčno olje s poudarjeno grenkobo in pikantnostjo pogosto bogatejše s koristnimi spojinami. Kljub temu mora biti okus uravnotežen: pri oljih iz istrske belice je grenkoba pogosto izrazita, a pri vrhunskih oljih ne sme izstopati oziroma preglasiti ostalih lastnosti.
Letos je sezono zaznamovalo obilno cvetenje, pozneje pa tudi več padavin in posledična skrb zaradi oljčne muhe ter glivnih bolezni. Kljub temu ocenjevalci ugotavljajo, da so oljkarji uspešno obvladali izzive in pridobili veliko visoko kakovostnega olja. »Pred dvema letoma je bila napadenost z oljčno muho precej hujša. Letošnja sezona je pokazala, da smo kljub vremenskim nihanjem sposobni pridelati vrhunska olja,« pravi Babič.
Dogajanje se bo nadaljevalo 26. novembra, na svetovni dan oljk, ko bodo v Marezigah slovesno odprli oljčno fontano, obiskovalci pa bodo lahko poskusili vsa ocenjena olja. Ob tej priložnosti bo potekala tudi javna tribuna o vzpostavitvi kompetenčnega centra za oljkarstvo in mediteranske kulture, ki bo povezoval znanost, tradicijo in lokalno skupnost ter spodbujal trajnostni razvoj panoge. Med 22. novembrom in 7. decembrom pa bodo v izbranih koprskih restavracijah potekali še kulinarični Dnevi mladega oljčnega olja, kjer bodo gostom ponujali posebne menije, ustvarjene v poklon letošnji izjemni mladi oljčni kapljici.
Ana Zupan
