Obnova solinarskih hišic z ladijsko tehnologijo

Študenti Fakultete za pomorstvo in promet v sodelovanju so s študenti z drugih fakultet Univerze v Ljubljani ter delovnimi mentorji z Zavoda za varstvo kulturne dediščine pripravili projekt Uporaba ladijske tehnologije za trajnostno oskrbo solinarskih hišic. Njihov cilj je raziskati, ali je hiške moč obnoviti z uporabo ladijske tehnologije. Solinarske hiške namreč trenutno niso v ugodnem stanju.

»Izgubljamo praktično vso infrastrukturo, to pomeni stavbno dediščino, zidno infrastrukturo, tudi znanje. In odgovor, ki lahko to izjemno dediščino, v nacionalnem in v mednarodnem kontekstu ohranja, je solinarstvo. In že sam povratek solinarstva omogoča silovito celostno ohranjanje, ki lahko tovrstno dediščino ne samo oživi, ampak razvija vse njene potenciale tudi v današnjem času,« je povedal Matjaž Kljun iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

»Opazovanje, da te hišice v teh letih propadajo, nam je dalo spodbudo, da bi iskali rešitve v kontekstu, zaščite kulturne in naravne dediščine, in kako posegati, da ne bi vplivali na ta dva ključna elementa,« pa je dejal dekan Fakultete za pomorstvo in promet Peter Vidmar.

Projekt je trenutno v prvi fazi, kjer se delajo izračuni, ali je taka tehnologija izvedljiva. Prvi rezultati kažejo, da bi to bilo možno. Potrebno je tudi poudariti, da spada območje v kulturno in naravno dediščino, zaradi česar je tudi precej zaščiteno. Solinarska dediščina je izjemna vrednota, saj nas identificira v prostoru in ohranja znanja o tem, kaj so bili ljudje zmožni ustvariti. Prav tako je ta način proizvodnje soli edinstven v svetovnem merilu, zato ga je vredno ohranjati. Po besedah Kljuna je ključno, da prepoznamo mentalitete iz preteklih obdobij in jih reflektiramo v luči potencialov za reševanje današnjih težav.

ANA ZUPAN