Obnova palače De Belli v Kopru

Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Koper je lani maja od občine Koper za 99 let dobilo stavbno pravico za palačo De Belli na Cankarjevi ulici 9, pod pogojem, da z obnovo začnejo v obdobju petih let. Prenovo so letos začeli uresničevati.

»V palači De Belli je načrtovana kompletna prenova stavbe in bližnje okolice. Cilj je zagotoviti prostore za upravni del vseh desetih inštitutov, predvsem pa bodo [v stavbo] umeščeni tudi vsi ostali raziskovalci družboslovnih in naravoslovnih inštitutov,« je pojasnil direktor ZRS Rado Pišot.

ZRS Koper se v trenutni stavbi na Garibaldijevi 1 srečuje s prostorsko stisko. Narejena je bila leta 2000, predvidevala je 25 mest za raziskovalce in tri inštitute, danes pa ZRS obsega deset inštitutov in preko 130 zaposlenih. V obnovljeno palačo De Belli pa bi se nastanilo preko 80 raziskovalcev.

Gradbeno dovoljenje so pridobili ta teden, dobra pol leta prej kot po prvotnem načrtu. Predvideni stroški obnove znašajo 6 milijonov evrov. Sredstva bodo črpali delno iz evropskih projektov in iz lastnega deleža, ki ga bodo zagotovili s prodajo sedanje stavbe na Garibaldijevi 1. Računajo tudi na pomoč države. »Je pa z vidika financiranja deleža, ki je bil in je predviden seveda tudi s strani države, kjer smo tudi v dogovorih, morda pričakovati en manjši zastoj, zaradi situacije, ki jo vsi živimo, predvsem zaradi odprave posledic poplav,« je dodal Pišot.

Palača je sicer nastala v drugi polovici 16. stoletja in je bila od nekdaj v lasti koprske plemiške družine De Belli. Nekaj zgodovinskih dejstev je delil namestnik direktorja ZRS Koper, Tilen Glavina: »Sicer izvor še ni raziskan, ampak se domneva, da izhaja iz istoimenske beneške patricijske družine De Belli, ki je po rodu iz Trsta. Iz te družine so izhajali razni pravniki, literati, tudi cerkveni dostojanstveniki in vojaški poveljniki v službi beneške republike. Družina je bila sprejeta v koprski veliki svet leta 1428 in je seveda plemiški naziv potem dobila leta 1431.«

Konec 19. stoletja je bila v palači županska pisarna, ko je bil med leti 1870 in 1874 župan Cristofo de Belli, nato pa še njegov sin Niccolo, ki je zadnji znani potomec te plemiške koprske družine. Palača je imela v povojnem obdobju, torej od 50. let dalje, stanovanjsko funkcijo, med lokalnimi prebivalci je bila znana tudi kot bosanska ambasada. V novi podobi naj bi zaživela leta 2026, ko naj bi bila po zdajšnjih ocenah končana prenova.

ANA ZUPAN