Neznana žuželka v Kopru: Dejstvo ali napačna identifikacija

Nedolgo tega je občan Kopra na svoji okenski polici opazil nenavadno, podolgovato žuželko. Na prvi pogled je pomislil, da gre za dobro znanega smrdljivca. Toda tokrat je izgledal nekoliko drugače. Da bi razjasnil, s čem ima opravka, je uporabil aplikacijo Google Lens, ki je pokazala, da naj bi šlo za žuželko iz rodu Triatoma infestans, znano predvsem kot prenašalko nevarne Chagasove bolezni.

Občan je žuželko videl zgolj enkrat, drugje pa je zaenkrat niso zaznali.

Nevarnost bolezni

Chagasova bolezen je resna parazitska okužba, ki jo povzroča Trypanosoma cruzi. Prek okuženih iztrebkov, ki pridejo v stik z ugrizom ali sluznicami, jo prenašajo stenice Triatominae. Simptomi v akutni fazi so blagi, v kronični pa lahko povzročijo srčne in prebavne težave. Najpogosteje so jo zaznali v Latinski Ameriki. 

Mnenje strokovnjakov

Na Oddelku za biodiverziteto UP FAMNIT so pojasnili, da so prejeli informacijo o Facebook objavi tega občana. Možnost, da je vrsta prisotna, naj bi obstajala, a do zdaj za to niso prejeli nobenih zanesljivih dokazov. 

Javnost so pozvali, naj v primeru, da žuželko opazijo, fotografije pošljejo tudi njim, saj bi jim to zelo pomagalo pri potrjevanju prisotnosti vrste. Opozorili so, da omenjeno žuželko ljudje pogosto zamenjajo z drugimi vrstami stenic, zato sklepajo, da gre za pomoto.

Tudi Prirodoslovni muzej Slovenije, ki spremlja podatke o najdbah tujerodnih vrst pri nas, nima informacij o morebitnih opažanjih te vrste. Enako so sporočili iz naravnega rezervata Škocjanski zatok.

Tujerodne vrste v Sloveniji

V Sloveniji je približno 150 ustaljenih tujerodnih vrst živali, med njimi tudi mnoge invazivne, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost, predvsem v sladkih vodah in gozdovih. Tujerodne žuželke v gozdovih vplivajo na drevesne vrste in spreminjajo delovanje ekosistemov.

Med invazivnimi vrstami je denimo hrastova čipkarka (Corythucha arcuata), ki izvira iz Severne Amerike in je bila v Sloveniji prvič opažena leta 2016. Napada hrastove gozdove, jih oslabi in obarva, pri nas pa nima naravnih sovražnikov, zato se hitro širi. Njeni vbodi za ljudi niso nevarni, a so neprijetni.

Slovenija se sooča tudi z medečim škržatkom, ki škodi vinskim trtam in sadnemu drevju, ter različnimi vrstami stenic in kaparjev. Velik del teh vrst prihaja iz Italije, predvsem z območja letalske baze Aviano, kjer ni poostrenega nadzora nad uvozom rastlin.

Vzroki za širjenje

Tujerodne vrste v Slovenijo pogosto pridejo zaradi mednarodne trgovine, preseljevanja rastlin in potovanj. Brez naravnih sovražnikov se lahko hitro razmnožujejo in širijo. Čeprav invazivne vrste predstavljajo manjšino osebkov, njihov vpliv na okolje, gospodarstvo in zdravje ljudi presega njihovo številčnost, zlasti v gozdarstvu, kmetijstvu in sadjarstvu.

Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za naravne vire in prostor, so nekatere vrste ljudje naselili namerno (lov, ribolov, okrasne rastline), druge pa so nenamerno prispele kot slepi potniki z uvoženimi rastlinami, semeni ali balastno vodo. Nekatere so pobegnile z živalskih farm, druge pa so bile izpuščene iz akvarijev.

Preventivni ukrepi in ozaveščanje

Prepoznavanje in obvladovanje tujerodnih vrst je ključnega pomena, saj je njihovo izkoreninjenje po ustalitvi pogosto skoraj nemogoče. Projekt LIFE ARTEMIS je namenjen povečanju ozaveščenosti javnosti o tujerodnih vrstah in vzpostavitvi sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja (ZOHO), ki omogoča zaznavanje in učinkovito ukrepanje v zgodnjih fazah širjenja tujerodnih vrst.

Evropska unija je že leta 2014 sprejela Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta Evrope o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Ta uvaja stroge ukrepe, vključno s prepovedjo uvažanja, posedovanja, gojenja, prevažanja, dajanja na trg, uporabe in izpuščanja v okolje določenih invazivnih tujerodnih vrst. Poudarja tudi pomen mednarodnega sodelovanja in izmenjave informacij med državami članicami, saj lahko invazivne vrste, ki so problematične v sosednjih državah, predstavljajo grožnjo tudi Sloveniji

Poleg tega so na spletnem portalu Invazivke javno dostopni podatki o invazivnih tujerodnih vrstah. Na voljo so podrobni opisi vrst, njihovi habitati, status razširjenosti ter primerjave s podobnimi vrstami.

Pomen zanesljivih dokazov

Na podlagi doslej zbranih informacij ni nobenih konkretnih dokazov, ki bi potrjevali prisotnost te žuželke v slovenski Istri. Opozoriti je treba tudi, da je uporaba aplikacij, kot je Google Lens, ki jo je pri prepoznavanju žuželke uporabil občan, lahko nezanesljiva, zlasti če so slike nizke kakovosti. Zato strokovnjaki poudarjajo pomen natančne dokumentacije in kakovostnih fotografij, ki bi omogočile verodostojno identifikacijo. Do takrat ostajajo navedbe o prisotnosti te vrste zgolj nepotrjena ugibanja.

Jan Slapar