Meritve hrupa in sporna parcela

Poleti objavljen predlog nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je sprožil burne odzive, še posebej na Občini Ankaran, kjer menijo, da je dokument »pisan po meri Luke Koper«. Rok za pripombe se je iztekel sredi septembra, občina pa je na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo poslala obsežen seznam ugovorov ter zahtevala umik uredbe iz postopka. Z ministrstva so sporočili, da bodo pripombe preučili in se do njih uradno opredelili v 30 dneh po sprejemu predpisa, vendar do danes še ni bilo uradnih odzivov. V Luki Koper očitke občine zavračajo.

»Uvodoma naj pojasnimo, da se ne moremo strinjati z očitki, da je nova uredba pisana po meri koprskega pristanišča, saj se vsebinsko od preteklega akta ne razlikuje,« so sporočili iz družbe. Dodajajo, da je bila razveljavitev prejšnje uredbe povezana zgolj s postopkovnimi pomanjkljivostmi pri sprejemanju, ne pa z njeno strokovno podlago. »Razlog za razveljavitev prejšnjega akta je bila v samem postopku njegovega sprejemanja, v katerega naj javnost ne bi bila dovolj vključena, medtem ko sta ostala strokovna podlaga in razvrstitvena logika razredov, kazalcev ter kombinacij virov hrupa veljavna in dopustna,« pojasnjujejo. Ob tem opozarjajo, da so trditve o zvišanju dovoljenih vrednosti »za javnost zavajajoče«. 

Luka Koper je pred več kot desetletjem na območju pristanišča vzpostavila celovit sistem monitoringa različnih vplivov delovanja pristaniške dejavnosti na okolje, v okviru katerega spremljajo ravni hrupa, emisije prašnih delcev in svetlobnega onesnaževanja ter kakovost tal, sladke in slane vode. »Meritve, ki jih izvaja pooblaščena zunanja organizacija in jih lahko v živo spremljate prek portala zivetispristanicem.si, se izvajajo tudi ob meji z občino Ankaran. Dosedanje meritve niso pokazale preseganja dovoljenih mejnih vrednosti kazalcev hrupa, ki jih določa uredba (tako pretekla kot tudi nova v sprejemanju),« navajajo v podjetju. Lani so na lastno pobudo izvedli dodatne meritve v Ankaranu, saj so želeli preveriti ravni hrupa na izpostavljenih stanovanjskih objektih. »Ugotovljeno je bilo, da vrednosti na nobenem od merilnih mest niso bile presežene in da so bili nekateri predeli obremenjeni s hrupom zaradi bližnje ceste in prometa, ne pa zaradi pristaniške dejavnosti.« 

V Luki Koper se zavedajo, da ljudje hrup doživljajo različno in da na njegovo zaznavanje vplivajo tudi vremenske razmere, kot sta zračni tlak in smer vetra. Zato temu področju že vrsto let namenjajo posebno pozornost. V pristanišču so vzpostavili širok nabor ukrepov in pristopov za zmanjševanje vplivov svojih dejavnosti ter uvedli številne sistemske izboljšave, s katerimi dolgoročno zmanjšujejo obremenitve okolja. Poleg tega so vzpostavili konstruktiven dialog z ladjarji in ladijskimi agenti, ki s svojimi ukrepi prispevajo k zmanjšanju hrupa z ladij. Ob tem poudarjajo, da kot upravljavec pristanišča na ladijski hrup nimajo neposrednega vpliva, niti pristojnosti ukrepanja, kar je tudi razlog, da vztrajajo pri nujnosti jasne opredelitve upravljavca posameznega vira hrupa. »Smo prvi in edini industrijski obrat v Sloveniji, ki te meritve izvaja neprekinjeno, čeprav je zakonsko predvidena frekvenca meritev le enkrat na tri leta,« poudarjajo v Luki. Rezultati meritev so po njihovih navedbah v skladu z veljavno zakonodajo in okoljevarstvenim dovoljenjem, kar dokazujejo tudi prejeta kvartalna in letna poročila s strani zunanjega partnerja.

Na Občini Ankaran medtem poudarjajo, da na svoje pripombe glede uredbe niso prejeli nobenega uradnega odgovora, ne od ministrstva ne od Luke Koper. V zadnjem obdobju je sodelovanje z Luko Koper »po nepotrebnem žal domala povsem zastalo, kar je po nepotrebnem v škodo vsem: lokalnemu prebivalstvu, gospodarski družbi in njenim lastnikom«.

Poleg vprašanja hrupa ostaja med obema stranema odprta tudi tematika plačila nadomestila za uporabo zemljišča, za katerega naj bi Ankaran trdil, da ga Luka Koper že petnajst let ne plačuje. »Problematika predmetne parcele št. 811/2 (prodaja in uporaba parcele) je še odprta in se ureja na ravni Občina Ankaran–Ministrstvo za infrastrukturo, zato vsebine še ne moremo javno predstaviti,« pojasnjujejo na občini. V Luki Koper pa trdijo, da so »zahtevek z vsebino, ki jo navajate, s strani Občine Ankaran prejeli šele 29. avgusta 2025. Po proučitvi s strani strokovnih služb je bilo ugotovljeno, da zahtevek nima pravne podlage. S stališčem Luke Koper smo občino že seznanili,« so povedali v podjetju. Dodajajo, da je bila lastninska pravica občine na parceli vpisana šele konec leta 2024, zato plačilo pred tem ni moglo biti izvedeno. »Kljub temu smo vedno pripravljeni prisluhniti argumentom in poiskati rešitve v skupno dobro,« poudarjajo v podjetju.

V Luki Koper zagotavljajo, da dobro sodelujejo z obema lokalnima skupnostma, tako z Mestno občino Koper kot z Občino Ankaran. »Vzpostavili smo reden dialog, zlasti na področju razvojnih projektov, ki jih izvajamo. Vplive, med njimi seveda tudi hrup, naslavljamo z različnimi ukrepi, ki jih prilagajamo razvoju in potrebam okolja. Ob tem imamo vzpostavljeno tudi aktivno komunikacijo z občani, ki živijo najbližje pristanišču in so v preteklosti s svojimi konstruktivnimi predlogi prispevali k bistveno izboljšanem stanju,« so še zapisali.

Kljub nesoglasjem ostaja ključna naloga uskladiti interese gospodarstva, okolja in prebivalcev, saj bo le tako možno uspešno sobivanje.

Ana Zupan